Državni zbor je z glasovi koalicijskih strank in ob nasprotovanju SDS ter NSi sprejel nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi vendarle prinesel sistemsko ureditev tega problematičnega področja. Na koncu polemične razprave je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ponovil, da je zakon nujno treba sprejeti, ker se družba stara in ker veljavni zakon ni izvedljiv.
S 54 glasovi koalicijskih poslancev in poslank je državni zbor sprejel nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi več kot 20 let po prvi napovedi končno prinesel sistemsko ureditev skrbi za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Proti je glasovalo 24 poslank in poslancev opozicijskih SDS in NSi.
Pred glasovanjem o celotnem zakonu je državni zbor sprejel še 28 koalicijskih oziroma vladnih amandmajev in zavrnil 33 opozicijskih. Prejšnji četrtek je na državnozborskem odboru za delo koalicija sprejela 105 svojih amandmajev in zavrnila 32 amandmajev NSi.
Kordiš o dolgotrajni oskrbi: “Da, uvajamo prispevek, in to je dobra stvar”
V razpravi na današnji izredni seji državnega zbora so po pričakovanjih največ pozornosti namenili predlaganemu načinu financiranja.
Opozicijski SDS in Nova Slovenija koaliciji očitata, da bi nov obvezni prispevek ljudem ljudem zmanjšal plače. Poudarjata, da bi lahko denar prispevala demografski sklad in skladi Evropske unije.
Več koalicijskih poslank in poslancev je odgovorilo, da je obvezni socialni prispevek napovedal že zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, v kateri sta bili tudi SDS in NSi. Demografskega sklada ni na vidiku, evropski denar pa ni sistemski vir, je bilo še slišati iz koalicijske strani dvorane.
Miha Kordiš iz koalicijske Levice pa je na primer dejal, da je predvideno financiranje samo “približno solidarno”. Za prispevek je dejal, da je dobra rešitev, a obžaloval, da denar ne bo zbran dovolj progresivno. Po njegovem mnenju ga bi bilo treba dobiti tudi iz obremenitve premoženja, točenje dividend in najemnin.
V Levici tudi nasprotujejo tudi napovedanim doplačilom, ki naj bi jih uporabniki začeli iz žepa plačevati leta 2028 ali pozneje. “S stisnjenimi zobmi smo bili pripravljeni pristati na to, da se kot začetek plačila iz žepa v zakon napiše letnica 2032, ker je to tako daleč, da se bo zakon do takrat približno trikrat popravil in se lahko v vmesnem času najde dodatne, pravično osnovane vire,” je dejal.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki prihaja iz Levice, je na začetku in koncu razprave poudaril, da je predlagani zakon treba sprejeti, ker ga slovenska starajoča se družba potrebuje in ker veljavni zakon ni izvedljiv.
“Potrebujejo ga naši dedki in babice, nenazadnje pa ga bomo potrebovali vsi,” je povedal.
V uvodni predstavitvi na začetku seje je med drugim povedal, da zakon prvič prinaša izvedljivo ureditev sistema skrbi za tiste, ki zase ne morejo skrbeti sami.
“Dolgotrajna oskrba je res zajetno področje, ki zajema širok nabor pravic in storitev, pričujoči zakon pa solidarno to ponuja vsem,” je dejal.
“Starost, bolezen in življenje ne izbirajo med partijskimi izkaznicami. Vsi smo ali bomo slej ko prej uporabniki dolgotrajne oskrbe. Naj v ospredju ne bo medstrankarsko obmetavanje, ampak razprava, ki bo, kot zakon sam, v središče postavila uporabnika,” je na začetku seje še pozval poslanke in poslance.
Minister za solidarno prihodnost je sicer danes zakon branil tudi v oddaji N1 STUDIO, ki je potekala v državnem zboru ob robu izredne seje, poleg Maljevca pa je bil gost še prejšnji minister za delo, zdaj vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Celotno soočenje o dolgotrajni oskrbi si lahko ogledate v prispevku “Vlada je ubrala najlažjo pot – vzemimo ljudem”
Jan Gregorc/N1
Černač: To počnete iz revanšizma in političnega sovraštva
V opozicijskih strankah pa poudarjajo, da je zakon o dolgotrajni oskrbi sprejela že prejšnja koalicija pod vodstvom Janeza Janše. Aktualna koalicija je izvajanje tega zakona zamaknila za eno leto, v tem času pa pripravila nov zakon, ki ni bistveno drugačen.
Koaliciji torej očitajo, da je predvsem odložila začetek izvajanja sprememb, ki jih ljudje potrebujejo, hkrati pa uvaja nov obvezen socialni prispevek in doplačila iz žepa. Poslanec SDS Zvone Černač je tako koaliciji pripisal, da njeni motivi niso razumni, ampak jo vodi maščevalnost do prejšnje vlade.
Proti predlogu bodo glasovali tudi v Novi Sloveniji. Njen poslanec Aleksander Reberšek je pojasnil, da so se za to odločili iz treh razlogov.
V NSi namreč nasprotujejo uvedbi novega prispevka, vzpostavitvi enotnih vstopnih točk na centrih za socialno delo, ki se bojijo dodatnih obremenitev, in ukinitvi možnosti, da so izvajalci dolgotrajne oskrbe nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Medtem pa v koalicijskih strankah poudarjajo, da predlog zakona pomembno izboljšuje tistega, ki ga je sprejela prejšnja koalicija. Vsi pa napovedujejo, da delo danes v nobenem primeru ne bo končano, saj bo treba sistem še dopolnjevati.
Minister: Zelo hitro se zaplete pri financiranju
Minister Maljevac je opozicijske očitke zavrnil. Dejal je, da je bil prejšnji zakon neizvedljiv in poudaril, da je pri postavljanju novega socialnega stebra treba opredelitvi tudi financiranje. Dosedanji zakon tega ne določa natančno, ampak samo napoveduje, da bo do konca leta 2025 sprejet zakon o novem obveznem prispevku, denar pa bo prišel tudi iz demografskega sklada, ki ga ni na vidiku, in iz evropskih skladov.
Centri za socialno delo so po ministrovih besedah primernejše vstopne točke kot enote zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki jih določa zakon prejšnje koalicije. Centri so bili namreč v tej vlogi preverjeni v pilotnem projektu, ZZZS pa ne, je pojasnil.
Dodal je še, da izkušnje iz Hrvaške kažejo, da kmetijska gospodarstva niso najboljši izvajalci dolgotrajne oskrbe. “To ne pomeni, da jih ni treba razvijati naprej, zagotovo je to točka, ki bi jo lahko v prihodnje vključili v sam zakon,” je dejal.
Bi lahko opozicija zahtevala referendum?
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek.
Za financiranje zakona bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačali delodajalci in delojemalci, oziroma od neto pokojnin. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov.
Predlagana prispevna stopnja ni bila usklajena na ekonomsko-socialnem svetu, zato je pričakovati, da bo državni svet, kjer imajo socialni partnerji več predstavnikov, v tem tednu vložil veto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje