Poslanci so zavrnili predlog novele zakona o osnovni šoli, ki ga je v postopek ponovno vložila NSi. Ta je predvideval, da bi otroci, ki slovenskega jezika nimajo za materinščino, pred vstopom v osnovno šolo jezikovne veščine pridobivali v pripravljalnici. V koaliciji, ki je zakonu nasprotovala, menijo, da bi na tak način otroke razdeljevali in integracije ne bi olajšali.
DZ je na današnji seji z 29 glasovi za in 46 proti odločil, da predlog novele zakona o osnovni šoli, ki ga je v postopek ponovno vložila NSi in po katerem bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Ključno za uspešno integracijo otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, je znanje slovenskega jezika, je v imenu predlagatelja povedala Iva Dimic (NSi) in dodala, da so predlog ponovno vložili, ker so jih k temu spodbudili župani, starši, učitelji in ravnatelji. Po predlogu bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravili preizkus slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Če bi ga opravili, bi se lahko vpisali oz. vključili v ustrezen razred osnovne šole, v nasprotnem pa bi se za eno šolsko leto vključili v pripravljalnico. V njej bi se učili slovenskega jezika in kulture.
“Eno leto naj bi trajale, seveda, če nekdo prej usvoji, gre lahko prej v razred, ampak to je pot, ki si jo predstavljam ob včerajšnjih besedah predsednika vlade, da je treba integrirati vse, ki pridejo v Slovenijo,” je poudarila.
Predlog je po mnenju vlade v neskladju z ustavo, po kateri je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. “Predlog pa otrokom, ki ne opravijo izpita iz slovenskega jezika, ne omogoča udeležbe v obveznem programu osnovne šole, saj pripravljalnica ne predstavlja sestavnega dela obveznega programa osnovne šole, za katerega velja obveza obiskovanja,” je opozorila državna sekretarka ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič. Spomnila je, da se je Slovenija zavezala k inkluzivni osnovni šoli, medtem ko bi pripravljalnica lahko povzročila segregacijske trende.
Glede na predlog pa otrok v primeru neopravljenega preizkusa slovenščine ne bi obiskoval šole. Osnovnošolsko izobraževanje otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, je po njenih besedah že sedaj ustrezno urejeno v različnih pravnih aktih. “Zavedamo se, da bodo potrebne še dodatne prilagoditve v sistemu, glede na povedano menimo, da ta predlog ni ustrezno sistemsko urejen in ga ne sprejemamo,” je dodala.
V razpravi je poslanka opozicijske SDS Alenka Jeraj poudarila, da število učencev s tujim državljanstvom v slovenskih šolah skokovito narašča. V šolskem letu 2022/23 jih je bilo po njenih besedah vpisanih 16.636, kar predstavlja 8,6 odstotka vseh učencev, pred desetimi leti pa 4.097. Napovedala je, da bodo predlog zakona podprli.
Aleksander Reberšek (NSi) je izpostavil, da s spremembo zakona želijo poskrbeti za boljšo integracijo in sprejemanje otrok, ki so se v Slovenijo preselili in slovenskega jezika ne razumejo. “Nekaj dodatnih ur slovenščine na teden, ki jih omogoča sedanji sistem, namreč ne zadostuje, da bi lahko otroci sledili pouku slovenščine,” je dejal in zavrnil očitek, da pripravljalnice pomenijo segregacijo, saj bi del pouka še vedno imeli vsi otroci skupaj.
Poslanci koalicijskih poslanskih skupin so vztrajali pri tem, da predlog z enako vsebino, ki jo je NSi vložila že oktobra, v DZ ni dobil zadostne podpore. Zato so tudi tokratnemu predlogu napovedali, da ga ne bodo podprli. Poslanec SD Damijan Zrim je dejal, da ne podpirajo pripravljalnic, ter spomnil na Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije, ki opozarja na izrazite segregacijske učinke takega zakona.
Tudi poslanka Levice Tatjana Greif je dejala, da rešitev ni v segregiranju otrok za eno leto, ampak denimo v izboljšanju delovnih pogojev in plač učiteljev. Če pa je težava v tem, da se otroci priseljenih staršev družijo večinoma s tistimi vrstniki, ki govorijo njihov jezik, predlagana novela tega ne bo rešila, je poudarila.
Po besedah poslanca Svobode Roberta Janeva bi lahko izpostavljena vprašanja reševali s pravilniki, in ne s spremembo zakona. “Z večjo avtonomijo ravnateljev in učiteljev ter z ažurnim spreminjanjem pravilnikov bi sistem lažje prilagajali, lažje bi integrirali tudi starše,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje