Poslanka Resnice se namerava umakniti s čela društva, ki zagovarja priznanje nemške manjšine

Kot smo poročali na N1, je nova poslanka Resnice Martina Haring decembra lani postala zastopnica Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi iz Maribora, ki si prizadeva za priznanje nemške manjšine v Sloveniji.

Gre za društvo, ki je na seznamu prejemnikov finančnih sredstev iz Avstrije, denar za svoje delovanje pa dobiva tudi od ministrstva za kulturo. Razpisa za letošnje leto, na katerem je bilo uspešno tudi društvo, ki ga zastopa Martina Haring, ministrstvo, ki ga vodi Ignacija Fridl Jarc iz stranke SDS, v nasprotju z nekaterimi drugimi projekti ni ustavilo.

V preteklosti je bila predsednica društva od njegove ustanovitve poslankina pokojna mati Veronika Haring. Na to so v odgovoru, ki so nam ga poslali danes, spomnili tudi v Resnici. Kot so poudarili, je Haring vodenje društva prevzela po smrti svoje matere, to pa da je storila "predvsem iz spoštovanja do njenega dolgoletnega dela in z željo, da ohrani njeno zapuščino". "Ne gre za funkcijo, ki bi si jo sama posebej prizadevala pridobiti, temveč za odgovornost, ki jo je sprejela v družinskih okoliščinah," pravijo v stranki, ki jo vodi Zoran Stevanović.

Resnica: Haring priznanja manjšine ne postavlja med svoje osebne politične prioritete

V Resnici so med drugim navedli, da Haring funkcijo predsednice društva opravlja prostovoljno in da za to ne prejema nobenega plačila. Kot so poudarili, namerava z mesta predsednice društva odstopiti najpozneje do konca letošnjega leta. "Trenutno še išče ustrezno osebo, ki bi bila pripravljena prevzeti vodenje društva," so poudarili. Ob tem so dodali, da bo Haring podatke o vodenju društva v zakonsko določenem roku prijavila tudi komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Ko gre za društvo, pa so v Resnici navedli, da je njegovo delovanje precej širše od vprašanja formalnega priznanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji: "Njegovo vsakodnevno delo je tako predvsem usmerjeno v kulturo, jezik, izobraževanje in skupnost, ne pa v neprestano politično uveljavljanje manjšinskega statusa."

Izpostavili so, da je vprašanje položaja in morebitnega ustavnopravnega priznanja nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji "širše od enega društva in osebe", saj da se za priznanje že od osamosvojitve zavzemajo različna društva iz več delov države, med drugim iz Štajerske in Kočevskega, iz osrednje Slovenije in iz Gorenjske.

"Martina Haring vprašanja ohranjanja nemškega jezika in kulture ne vidi kot nekaj, kar bi bilo treba zavračati, prav tako pa priznanja manjšine ne postavlja med svoje osebne politične prioritete," so poudarili v Resnici.

"Poslovanje društva je podvrženo nadzoru financerjev"

Potrdili so, da društvo sredstva za svoje delovanje prejema tako iz Avstrije kot iz Slovenije. Slednja se zagotavljajo tudi v okviru izvajanja sporazuma med vladama Slovenije in Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, ki ga je državni zbor ratificiral leta 2002. Kot so navedli v Resnici, 15. člen sporazuma izrecno predvideva "vključevanje projektov v korist kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih potreb pripadnikov nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji v programe sodelovanja med državama".

"Pri porabi sredstev je bistveno, da gre za namenska sredstva, katerih poraba mora biti ustrezno izkazana. Društvo mora vsakemu financerju posebej poročati o porabi prejetih sredstev in izvedenih dejavnostih ter izkazovati, za katere namene so bila sredstva porabljena. Poslovanje je podvrženo nadzoru financerjev, poraba pa mora biti transparentna in skladna z odobrenimi programi oziroma projekti," so poudarili.

Društvo organizira brezplačne jezikovne tečaje za odrasle in otroke, izvaja risarske tečaje, izdaja dvojezični zbornik, v njegovem okviru pa deluje tudi komorni pevski zbor, so še navedli v Resnici.