Na N1 smo pridobili dokumentacijo o nakupih grafik pri Galeriji Ažbe, ki jih je RTV Slovenija opravila v zadnjega pol leta. Po ocenah dobrih poznavalcev umetnosti in galerijske dejavnosti je šlo za nenavadna in sumljiva povpraševanja javne radiotelevizije.
Novi svet RTV Slovenija je na ustanovni seji vršilcu dolžnosti generalnega direktorja javne radiotelevizije Andreju Grahu Whatmoughu med drugim naložil, naj mu posreduje vse podrobnosti in vso dokumentacijo o sklenjenih poslih z Galerijo Ažbe trgovina, d. o. o., Ljubljana od decembra lani. Vodstvo RTV Slovenija je namreč v zadnjih mesecih, ko sicer lahko opravlja zgolj tekoče posle, pri omenjeni galeriji kupilo ogromno grafik.
Grah Whatmough je v poročilu svetu RTVS, o katerem smo na N1 že poročali, navedel, da je bilo od 1. decembra lani do 5. junija letos “poslovnemu partnerju Galerija Ažbe” za grafike izdanih sedem naročilnic, tri decembra lani v zneskih 5.100, 7.200 in 6.000 evrov, štiri pa v letošnjem letu. Med letošnjimi so bile tri naročilnice v višini 2.400, 7.200 in 7.200 evrov izdane februarja, zadnja v višini 21.300 evrov pa maja. Skupaj je RTVS z omenjeno galerijo v zadnjega pol leta torej sklenila za 56.400 evrov poslov, iz aplikacije za prikaz porabe javnega denarja Erar pa je razvidno, da je avgusta lani omenjeni galeriji že plačala devet tisoč evrov.
V dokumentaciji omenjenih poslov zasledimo navedbe Graha Whatmougha iz februarja letos, da so sredstva za nakup grafik zagotovljena v okviru sprejetega finančnega načrta. Pa tudi, da gre za “tekoč posel”, saj da se je nakup grafik začel že lani in da so javnost novembra obvestili, da bodo likovno opremljanje prostorov nadaljevali.
“Gre tudi za posel, ki je nujno potreben za delovanje zavoda in za doseganje standardov na področju radiodifuzije, saj likovna oprema poslovnih prostorov pozitivno vpliva tako na organizacijsko klimo kot na počutje gostov, kar je neločljivo povezano oziroma je predpogoj za nemoteno delovanje zavoda in doseganje programskih standardov,” je potrebo po likovni opremi poslovnih prostorov na Kolodvorski v februarski prošnji notranjim službam za pripravo naročilnice za nakup grafik pri Galeriji Ažbe utemeljil Grah Whatmough. V lanskih obrazcih za odobritev posla pa lahko preberemo, da je “nakup slik ugodnejša in smotrnejša odločitev kot prenova prostorov, ki so jim slike namenjene (pisarna generalnega direktorja, mala sejna soba v četrtem nadstropju …)”, in da je nakup dela slik “potreben za opremo letos prenovljenih in slavnostno odprtih prostorov službe za obračun RTV prispevka”. Bivši generalni direktor RTVS Igor Kadunc ima sicer o potrebnosti nakupov grafik v času sedanjega vodstva javne radiotelevizije drugačno mnenje. “V mojem mandatu smo imeli vse sobe na RTV Slovenija primerno opremljene z umetniškimi slikami, grafikami in tudi s kakovostnimi fotografijami,” je dejal za N1. Zaposleni pa se sprašujejo, kje so sedaj ta dela.
“Sedem naročilnic, vse čudežno pri isti galeriji”
Iz dokumentacije poslov z Galerijo Ažbe je tudi razvidno, da je sicer RTVS povpraševanja naslovila na več galerij, nato pa (z minimalnim odstopanjem pri zadnjem naročilu konec maja letos, ko je nekaj slik naročila tudi pri Galeriji Mak) vedno znova izbrala Galerijo Ažbe, ki da je bila v vseh ponudbah najcenejša. V enem od februarskih dopisov za pripravo naročilnice je tako na primer izpostavljeno, da so za nakup grafik Vasilija Jordana prispele tri ponudbe: Galerije Ažbe za 360 evrov na kos, Studia Černe za 368 evrov na kos in Galerije Sloart za 400 evrov na kos.
“Sedem naročilnic, vse čudežno pri isti galeriji. Če so dajali različne poizvedbe v različnih časih, je nekoliko nenavadno, da je pri vseh vedno najboljši isti ponudnik,” je za N1 ocenil dober poznavalec umetnosti in galerijske dejavnosti, ki sicer nakupe umetniških del v javnih institucijah pozdravlja. Čudi pa ga, da je RTVS v povpraševanjih navedla natančno število del točno določenih avtorjev.
Kot je razvidno iz dokumentacije, je namreč javni zavod decembra lani več galerijam poslal prošnjo za ponudbo za do 25 (okvirjenih) umetniških slik Mersada Berberja, do 25 (okvirjenih) umetniških slik Karla Pečka in do 25 (okvirjenih) umetniških slik Zvesta Apollonia. V letošnjem februarju je trem galerijam poslal prošnje za ponudbe za do 20 (okvirjenih) umetniških slik Eda Murtića, za 20 umetniških slik Vasilija Jordana in za prav tolikšno število umetniških slik Vladimirja Veličkovića. V dopisih sredi maja letos pa je RTVS več galerij prosila za ponudbe umetniških slik štirih slikarjev, Mersada Berberja, Franceta Slane, Jožeta Ciuhe in Vladimirja Veličkovića – od vsakega do 30 okvirjenih slik.
Pri tem je zanimivo, da je imela Galerija Ažbe očitno na zalogi dela vseh avtorjev, za katere se je zanimala RTVS. Posredovala je namreč ponudbe za največje možno število v povpraševanju navedenih grafik vsakega od želenih avtorjev, medtem ko druge galerije nekaterih avtorjev niso imele ali pa so imele le kakšno delo.
V februarskem odgovoru Galerije Ažbe je tudi navedeno, da lahko poleg skupaj 60 grafik Jordana, Murtića in Veličkovića, za katere je RTVS poslala povpraševanje, ponudijo še po štiri kose grafik Rudija Španzela, Biljane Unkovske in Ivana Lackovića, ki da so jih pripravljeni dati s popustom. In RTVS je kupila tudi te. V zadnjega pol leta je pri Galeriji Ažbe skupaj nabavila kar 187 grafik.
“Tip povpraševanja v smislu 30 del Berberja, 30 del Slane, 20 del Jordana, 20 del Murtića … je skrajno nenavaden,” je dejal naš sogovornik, ki je dober poznavalec umetnosti in galerijske dejavnosti. Po njegovih navedbah izbor umetnikov, ki so bili popularni v osemdesetih letih, in razpolaganje galerij z njihovimi deli ni kar samo po sebi umevno. Ob tem je poudaril, da sta Slana in Berber prodajno sicer še vedno zelo popularna in da kakšno Berberjevo delo (starejše) komercialne galerije še imajo na zalogi, Pečko ali Murtić pa sta že precej bolj specifična.
“Gre skratka za sumljivo jasno definirano povpraševanje. Kot bi nekdo natanko vedel, kaj ima določena galerija na zalogi in bi dal potem povpraševanje še drugim, ko je že vnaprej jasno, da ostali v želenem obsegu del ne morejo dostaviti,” je dejal naš sogovornik. In dodal, da je povpraševanje RTVS videti nekako tako, kot bi za javni razpis za pravnika med pogoje uvrstili na primer še znanje švedščine, natanko štiri leta, dva meseca in tri dni delovne dobe, rjave lase in prostočasno ukvarjanje s kuhanjem. RTVS smo vprašali, kdo je opravil izbiro avtorjev in določil število slik, po katerih so galerijam poslali povpraševanje, vendar odgovora danes nismo dobili.
Novi svet RTVS je želel tudi, da mu Grah Whatmough posreduje certifikate za kupljene grafike. Ta je odgovoril, da certifikati niso bili zahtevani kot del postopka zbiranja ponudb, niti ni nihče od ponudnikov vprašal, ali certifikate RTVS potrebuje, oziroma v svoji ponudbi kakorkoli označil, da bi bil v obseg dobave vključen certifikat. Naš sogovornik iz umetniških krogov pravi, da se certifikat za grafike redko izdaja, da pa bi bilo za večje količine in za javno naročilo vendarle treba dodati kakšna zagotovila o njihovi pristnosti.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje