Prebivalci EU še naprej podpirajo ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina, pri čemer imata večinsko podporo tako vlaganje v obnovljive vire kot v jedrsko energijo. Prav tako še vedno obstaja večinska podpora vsem oblikam pomoči Ukrajini, vključno z oboroževanjem, vendar pa postopno upada. Počasi pa popušča tudi pripravljenost za večje ukrepe za varčevanje z energijo.
Evropska komisija je ta teden objavila rezultate nove javnomnenjske ankete Eurobarometer, v kateri so preverjali razpoloženje javnosti v zvezi z energetsko krizo in vojno v Ukrajini. Raziskava je zajela nekaj manj kot 27 tisoč anketirancev, izvedli pa so jo novembra.
Velika večina prebivalcev EU (85 %) ugotavlja, da visoki stroški za energijo vplivajo na zmanjšanje njihove kupne moči. Prav tako so se anketirani večinsko (82 %) strinjali, da je treba nadaljevati korake v smeri zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina.
Za visoke cene energije jih sicer le skromna večina (56 %) krivi rusko agresijo na Ukrajino. V Sloveniji je Rusijo kot glavnega krivca za podražitev energentov označilo le 46 odstotkov vprašanih.
V čisto vseh državah EU se je velika večina vprašanih strinjala s trditvijo, da je treba v luči vojne v Ukrajini vlagati v obnovljive vire energije.
Pri vprašanju jedrske energije je javno mnenje nekoliko bolj razdeljeno. Medtem ko je na ravni celotne EU vlaganje v jedrsko energijo podprlo 58 odstotkov vprašanih, je podpora jedrski energiji najvišja na Poljskem (77%) in v Romuniji (74 %), zelo nizka pa v Avstriji (33 %) in na Cipru (35 %). V Sloveniji se je v prid vlaganju v jedrsko energijo izreklo 60 odstotkov vprašanih. V Nemčiji, ki velja za pomembno nasprotnico jedrske energije in je predčasno zaprla številne jedrske elektrarne, je bil delež podpornikov vlaganja v jedrsko energijo (46 %) večji od deleža nasprotnikov (42 %).
Ugašanje luči kot najbolj razširjen način varčevanja z energijo
Velika večina vprašanih v EU (81 %) se je strinjala, da bi se morali vsi skupaj potruditi pri varčevanju z energijo. Med prebivalci EU pa je v primerjavi z anketo, ki je bila izvedena aprila, upadla pripravljenost za varčevanje z energijo.
Ko so jih raziskovalci vprašali, katere ukrepe so osebno sprejeli ali pa bi jih bili pripravljeni sprejeti za znižanje porabe energije, jih je več kot aprila omenilo enostavne ukrepe, kot so ugašanje luči doma in na delovnem mestu (77 %), izklapljanje naprav iz vtičnic, ko niso v uporabi (62 %) in pa znižanje temperature v bivalnem prostoru (58 %).
Upadla pa je pripravljenost za večje ukrepe, kot so namestitev dodatne izolacije doma (26 %) in pa uporaba obnovljivih virov energije, denimo z namestitvijo sončne elektrarne (25 %).
V Sloveniji je pripravljenost na tovrstne ukrepe večja od povprečja EU. Boljšo izolacijo doma je omenilo 44, namestitev sončne elektrarne pa 41 odstotkov vprašanih. Manj kot polovica anketirancev (46 %) pa je pripravljena z energijo varčevati z znižanjem temperature v bivalnem prostoru.
Zanimanje za Ukrajino popušča
Slovenci smo sicer glede na izsledke raziskave med tistimi, ki najmanj zavzeto spremljamo novice o dogajanju v Ukrajini. Vsaj enkrat dnevno dogajanje preveri 34 odstotkov vprašanih. (EU – 52 %)
Na ravni EU še vedno obstaja večinska javna podpora za vse oblike pomoči Ukrajini v obrambi pred Rusijo, vključno s financiranjem oborožitve, vendar pa podpora upada. V Sloveniji tak način pomoči že podpira manj kot polovica (42 %) vprašanih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje