V dneh, ko podjetja prejemajo ponudbe za elektriko za prihodnje leto s precej višjimi cenami kot so jih imela do zdaj, je veliko pozornosti požela izjava Jureta Kneza, ki je kot predstavnik Slovenskega poslovnega kluba (SBC) dejal, da naj bi infrastrukturni minister Bojan Kumer na enem od srečanju z gospodarstvom dejal, da je slovensko elektrogospodarstvo v prvem četrtletju sklepalo škodljive pogodbe. Da je torej takrat prodalo slovensko proizvodnjo, zdaj pa morajo trgovci elektriko za slovenska podjetja kupovati na borzi po precej višjih cenah. Minister Kumer zanika, da bi kakšen posel označil za škodljiv in za N1 pojasnjuje, o čem je tekla beseda.
“Minister Bojan Kumer nam je v pogovoru dejal, da so se v začetku leta podpisale škodljive pogodbe, po katerih je slovensko elektro gospodarstvo prodalo elektriko po zelo nizki ceni, zdaj pa kupujemo po visoki ceni,” je v petek na novinarski konferenci gospodarskih združenj dejal ustanovitelj in direktor Dewesofta Jure Knez, sicer predstavnik Slovenskega poslovnega kluba (SBC).
Ministru smo zastavili več vprašanj: katere pogodbe je označil za škodljive in zakaj ter, če Knezova izjava drži, ali je podpisnik nosil kakšne posledice?
Minister obžaluje, da podjetja niso kupovala prej
A Kumer je za N1 zanikal, da bi kdaj omenjal škodljive pogodbe in povedal: “Razložil sem, da so trgovci v prvem letošnjem četrtletju prodajali proizvedeno elektriko za leto vnaprej, a je gospodarstvo po takratnih cenah (cene so bile okoli 200 evrov za MWh, op. a.) ni želelo kupiti. Trgovci so vseeno prodajali skladno s svojimi prodajnimi strategijami in pravilniki. S tem se je naredil določen razkorak med prodanimi količinami trgovcev in na drugi strani med potrebnimi količinami za nakup za gospodarstvo, ki je z nakupi odlašalo. Zato sem rekel, da je škoda, da je do tega prišlo.”
Spomnimo, da so se cene elektrike začele dvigovati v drugi polovici lanskega leta in da smo v letošnje leto vstopili s približno štirikrat višjimi cenami elektrike, kot je bilo dolgoročno povprečje. Veliko podjetij že za letos ni sklenilo zakupa, raje so ostali na tako imenovani spot ceni, saj je izgledalo, da je rast cen začasen pojav. A po začetku vojne v Ukrajini se je rast nadaljevala, rasti cen plina so sledile cene elektrike. Zdaj se ponavlja lanska situacija, saj del podjetij še nima sklenjene pogodbe za prihodnje leto.
Kot nam je dejal Kumer, trgovci iščejo določen del količin za prihodnje leto v tujini, da zadostijo povpraševanju in potrebam gospodarstva. “Nekaj podobnega se je zgodilo letos poleti. Lani so proizvajalci prodajali energijo za leto 2022 iz načrtovane proizvodnje, a vemo, da je bila potem letošnja proizvodnja zaradi suše zelo pod načrti, zato so morali razliko med proizvedenimi in prodanimi količinami pokrivati z nakupi na borzah po takrat zelo visokih tržnih cenah.”
Elektriko za 2023 prodajajo že tri leta
Da bi odkrili kakšne škodljive posle, zanikajo tudi v Gen energiji, krovni družbi posavskega energetskega stebra. “Družba Gen energija ni sklepala škodljivih pogodb,” pravijo v podjetju, ki ga od konca oktobra vodi Dejan Paravan (nasledil je Blaža Košoroka). Tudi HSE smo v ponedeljek vprašali, ali so bile glede na Knezovo izjavo pri njih podpisane kakšne pogodbe, ki jih ocenjujejo kot škodljive (do začetka novembra je HSE vodil Viktor Vračar, zdaj ga Tomaž Štokelj). A odgovora do danes nismo dobili.
V Gen energiji so sicer prejšnji petek za Finance potrdili, da so okrog 90 odstotkov proizvodnje za prihodnje leto že prodali po povprečni ceni, ki je nižja od 180 evrov za megavatno uro (MWh). Elektriko za prihodnje leto so, kot so nam pojasnili, prodajali v segmentih, prve količine so oddali že leta 2020 po takratni tržni ceni, ki je bila bistveno nižja od sedanje. Povprečje vseh treh let je torej omenjena številka pod 180 evrov za MWh, kar pa je precej manj od letošnjih borznih cen, ki so bile tako nizko samo v prvem četrtletju. Cena elektrike se je nato večino časa gibala okrog 400 evrov za MWh, vmes je poskočila skoraj do tisoč evrov za MWh.
V Gen energiji pravijo, da so na dinamiko prodaj vplivale “visoke zahteve po likvidnosti in nizka likvidnost trgov”. Iz tega bi lahko sklepali, da so količine morali prodati, ker so potrebovali likvidnost za nakup količin za kritne nakupe zaradi suše in pokritje dodatnih stroškov zavarovanj terminskih zakupov. Tako so elektriko prodali v tujino.
Sklep je lahko, da je bila večina slovenske proizvodnje za prihodnje leto prodana po razmeroma nizkih cenah, porabniki pa elektriko zakupujejo v času precej višjih cen.
Lahko bi bili vojni dobičkarji …
V letu, ko bi HSE in Gen lahko bila ‘vojna dobičkarja’, torej oba energetska stebra poslujeta slabo. Težav za energetiko pa ni nujno konec. V prvem četrtletju prihodnjega leta še obstaja tveganje, da bi zaradi nadomestnih nakupov na borzi, kjer bodo cene predvidoma spet višje, lahko prišlo do likvidnostnih primanjkljajev v katerem od podjetij, pravi vir pri ministrstvu za infrastrukturo.
Nedavno je država kapitalsko okrepila HSE s skorajda pol milijarde evrov. Finance pa so ta teden pisale, da je v težavah tudi Gen-I. Kot je razumeti, so razlog dragi kritni nakupi in močno povečani stroški zavarovanj terminskih poslov, zaradi česar je država nedavno skupini Gen že odobrila 400-milijonsko poroštvo. Očitno pa to ni dovolj, zdaj naj bi Gen energija nase prevzela del bremena Gen-I, denarna kritja (initial ter variation margin) za klirinške banke. Finance pišejo, da naj bi to pri zdajšnjih cenah elektrike na borzi znašalo približno 400 milijonov evrov na leto.
Gen-I ima težave tudi zaradi zaostrovanja regulatornega okolja na nekaterih trgih: pisali smo o drakonski obdavčitvi trgovcev z električno energijo v Romuniji, ki naj bi bila sicer po nekaterih informacijah že pod lupo Bruslja. V Sloveniji je vlada trgovcem prepustila breme regulacije cen elektrike in plina za gospodinjstva ter male poslovne odjemalce, nosijo tudi strošek omejevanja cen za velike odjemalce. Gen-I z novim letom opušča dejavnost oskrbe gospodinjstev na Hrvaškem, kjer je imel sicer po navedbah hrvaških medijev le deset tisoč odjemalcev. “Naše poslovne odločitve prilagajamo lokalnim regulatornim omejitvam,” so nam to potezo pojasnili v Gen-I. Na njihovo odločitev je morda vplivala poteza vlade Andreja Plenkovića, ki je državnemu Hepu zapovedala prodajo elektrike po omejenih cenah, te pa so – tako kot v Sloveniji – precej pod tržnimi. Gen-I verjetno ni bil več konkurenčen, ostaja pa na hrvaškem trgu kot ponudnik za poslovne kupce, načrtuje tudi razvoj fotovoltaike in samooskrbe z obnovljivimi viri energije.
“Sprememba poslovanja na Hrvaškem ne bo imela večjega vpliva na uspešnost poslovanja skupine Gen-I, bo pa v zahtevnih energetskih razmerah dodatno omogočila družbi zagotavljanje stabilne oskrbe v domačem okolju,” so nam povedali v Gen-I, iz česar bi lahko sklepali, da je umik s hrvaškega trga preprečil dodatne izgube.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
