Na marčevski redni seji državnega zbora je premier Robert Golob odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Golob je tako moral ponovno pojasniti nekatere zgodbe iz predvolilnega obdobja - krajo njegove identitete v Romuniji in poslovanje podjetja GEN-I na v nekaterih balkanskih državah, odgovoril pa je tudi na vprašanje, povezano z načrtovanimi roki glede zdravstvene reforme. Premier je dobil tudi vprašanje, ali je Slovenija bolje pripravljena na morebitne nove naravne nesreče po lanskem uničujočem požaru na Krasu.
S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom se je začela redna marčevska seja DZ. Golobu je prvo vprašanje postavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, a je bilo to vprašanje drugačno od tistega, ki ga je napovedala v pisni obliki predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.
V zapisanem vprašanju naj bi Jelka Godec od premierja Goloba zahtevala pojasnila o aktivnostih za zagotavljanje varnosti pri opravljanju digitalnih storitev na področju bančništva in gospodarstva, njeno zastavljeno vprašanje v državnozborski dvorani pa se je glasilo: “Ali ste prijavili krajo identitete v Romuniji oziroma v Sloveniji?” Predsednica DZ Klakočar Zupančič je sicer vodjo poslanske skupine SDS opozorila, da sama meni, da to ni poslansko vprašanje, kot ga določa poslovnik državnega zbora, premier Golob pa je v skopem odgovoru nanj dejal, da je krajo identitete prijavil.
V zahtevi za dopolnitev odgovora je Godec premierju Golobu pojasnila, da gre pri zastavljenem vprašanju za pomembno temo, kako in na kakšen način, kot predsednik vlade zagotavlja preprečevanje kraje identitete in zlorabe na področju gospodarstva in bančnega sistema. Od premierja pa je zahtevala tudi podatek, kdaj in katerim oblastem je omenjeno krajo njegove identitete prijavil.
Premier Robert Golob je pojasnil, da so ga na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) decembra 2021, potem ko je od njih zahteval dve potrdili – da ima plačane davke in da nima odprtega bančnega računa v tujini – dobil obvestilo, da v Romuniji obstaja odprt račun v njegovem imenu, ki pa ga, tako Golob, ni odprl sam. “Furs me je opozoril na ta račun z mojim imenom, a je imel naveden napačni naslov. Navedena ulica na tem računu ne obstaja, Kromberk 72 ne obstaja, vsaj v Sloveniji ne,” je dejal.
Po Golobovih besedah je banka po posredovanju njegovih odvetnikov omenjeni račun v začetku lanskega januarja zaprla, decembra 2022 pa so njegovi odvetniki podali prijavo na romunsko tožilstvo. Ob tem je poudaril, da gre za zadevo, ki je bila v javnost plasirana že pred lanskimi državnozborskimi volitvami z namenom, da bi med ljudi vnesla zmedo. “Tako kot vam pred 24. aprilom lani ni uspelo, vam tudi zdaj ne bo,” je zaključil premier Golob.
NSi vladi očita neučinkovitost in zamude pri izvajanju zdravstvene reforme
Poslanka Iva Dimic je premierja Goloba vprašala, kako poteka priprave na napovedano zdravstveno reformo, predvsem na področju strukturne prenove Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in digitalizacije zdravstva. Vladni ekipi namreč očita neučinkovitost in zamude pri izvajanju reforme, zanimalo pa jo je tudi, kakšne so konkretne rešitve na tem področju. “Ste predsednik strateškega sveta za zdravstvo in že danes je povsem jasno, da svojih napovedi do postavljenih rokov ne boste uresničili,” je premierju Golobu očitala poslanka krščanskih demokratov.
Premier Golob je odgovoril, da napovedana zdravstvena reforma ostaja osrednja reforma te vlade in da so se prav zaradi tega organizirali na več nivojih, da razrešijo vse zagate, ki so nastale v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob tem je Golob omenil tudi nedavno afero, v katero je bil vpleten nevrokirurg Roman Bošnjak, ki je prejel 6.000 evrov preko podjetja v Hongkongu za opravljeno storitev: “Neželenih pojavov v zdravstvu je še vedno preveč, ampak jih danes ni nič več kot v preteklosti. A obstaja pomembna razlika, saj smo jih danes začeli odpirati na odprti sceni na čelu z zdravstvenim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom in Erikom Brecljem. Moramo poskrbeti, da bo celoten zdravstveni sistem začel spoštovati sistem transparentnega delovanja, ki ne bo potekal skozi privatizacijo preko hongkonških računov.”
Ob tem je Golob pojasnil tudi, da so nekateri odstopi iz vodstvenih funkcij v slovenskih zdravstvenih ustanovah posledica “razčiščevanja”. Po premierjevih besedah pri teh odstopih ne gre za to, da ljudje ne bi bili sposobni opravljati svojih funkcij, ampak ker so v preteklosti dopustili, da so se koruptivna dejanja in prakse, ki v normalni demokraciji nimajo prostora, razširile.
O interventnem zakonu je Golob dejal, da prvo poročilo ministrstva za zdravje na vladi pričakujejo do konca tega meseca, ki bo pokazalo, kakšne učinke je doslej prinesel omenjeni zakon.
Pojasnil je še, da sta osnutka zakonov o prenovi ZZZS in digitalizacije v slovenskem zdravstvu že pripravljena in sta že nekaj časa v razpravi na strateškem svetu za zdravstvo, kjer poteka usklajevanje z ministrstvom za zdravje. “Pričakujem, da bodo ta usklajevanja zaključena še ta teden, zato upam, da bomo lahko ta dva predloga lahko že v petek poslali socialnim partnerjem v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet,” je dejal in dodal, da upa, da bosta oba zakona do konca tega meseca prišla tudi v javno obravnavo
Ali bo vlada sledila priporočilom NSi glede zdravstvene reforme?
Poslanka Iva Dimic je Goloba vprašala tudi, ali bo zdravstvena reforma, ki jo pripravljajo, sledila rešitvam, ki so jih v NSi predstavili na programski konferenci z naslovom ‘Vsem dostopno javno zdravstvo’.
Predsednik vlade ji je odgovoril, da poznajo predloge, ki jih je pripravila Nova Slovenija in da se je o njih posvetoval tudi z ministrom za zdravje Bešičem Loredanom. “Marsikateri od teh predlogov je smiselen in se povsem vklaplja v reformo, kot smo jo zastavili. Pomembno je, da če mislimo resno z reformami, da prisluhnemo vsakemu konstruktivnemu predlogu. To ni floskula, to dejansko počnemo, zato se priporočam tudi za nadaljnje predloge. Veseli jih bomo, ko jih dobimo,” ji je odgovoril Golob.
Golob: “Moti vas, da so ljudje z zgodovino prevzeli korporativno upravljanje, ne pa anonimneži s strankarsko izkaznico”
Tretje poslansko vprašanje je premierju postavil Golobu poslanec SDS Žan Mahnič, ki ga je zanimalo predvsem, kako vlada posluje s podjetji v neposredni oziroma posredni državni lasti, predvsem v podjetju GEN-I, kjer je vlada na čelo uprave postavila moža generalne sekretarke vlade Maksa Helbla. Mahnič pa je Goloba ponovno povprašal o njegovi povezavi s finančnimi nakazili podjetja Gen-I v tujini in njegovi povezavi z Martinom Berishajem – o tem je Mahnič Goloba vprašal že na januarski redni seji državnega zbora.
Premier Golob se je v svojem odgovoru nekoliko obregnil ob Mahničevo vprašanje, saj da gre pri postavljenem vprašanju ponovno za “bolečino izpred volitev” in ne za vprašanje o delu njegove vlade. Ponovil je stališče, da je celotna zgodba o poslih podjetja GEN-I v nekaterih državah Zahodnega Balkana nastala v predvolilnem času s strani Urada za preprečevanje pranja denarja po nareku stranke SDS. “V GEN-I ni bila nikoli poslovna praksa, da bi najemali katerekoli diplomate za to, da bi pridobivali posle,” je poudaril in ponovil, da sam gospoda Berishaja ne pozna, a da ga osebno pozna predsednik stranke SDS Janez Janša.
O preiskavi, ki naj bi razkrila sporne posle podjetja GEN-I v tujini v času, ko je sam sedel na čelu podjetja, pa je Golob odgovoril, da je bil o tej preiskavi obveščen šele iz medijev in da si želi, da bi bila preiskava čim prej zaključena. “Do sedaj me še ni niti eden organ pregona vprašal, niti seznanil s tem, da bi ta preiskava potekala. Edini, ki to vprašanje ves čas odpirate, ste vi,” je odgovoril Golob.
Na vprašanje poslanca SDS Mahniča glede vladnega kadrovanja v podjetju HSE – generalni direktor je postal Tomaž Štokelj, prijatelj in poročna priča Roberta Goloba – in v podjetju GEN-i, na čelo katerega se je usedel mož generalne sekretarke vlade Maks Helbl, pa je Golob odgovoril, da je v obeh primerih šlo za ustrezne kandidate z zahtevanimi kompetencami.
“Vas moti predvsem to, da so ljudje z zgodovino prevzeli korporativno upravljanje, ne pa anonimneži s strankarsko izkaznico. Niti eden od njiju nima strankarske izkaznice,” je poudaril predsednik vlade.
Ob tem je dodal, da je Maks Helbl v podjetju GEN-I zaposlen že od leta 2005 in da je postal predsednik uprave podjetja, ker je bil najboljši kandidat. “Kdor ima 15 let ali več delovnih izkušenj na vodilnih funkcijah, je zelo kvalificiran, da tako podjetje tudi prevzame. Isto velja tudi za gospoda Štoklja, ki je prevzel HSE. On je imel tam vodilno vlogo več kot 15 let, bil je direktor trgovanja. In to nima nobene zveze s tem, da je bil moja poročna priča,” je pojasnil Golob.
Vlada želi kupiti letala za hitro posredovanje ob morebitnih novih požarih
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je na Goloba naslovil vprašanje o ukrepih vlade za boljšo pripravljenost in spopadanje z naravnimi nesrečami v luči lanskih uničujočih požarov na Krasu. Takrat je pogorelo več kot 2.700 hektarjev površin, nastalo pa je za okoli 28 milijonov evrov škode.
Premier je odgovoril, da je bila po požaru na Krasu izvedena obširna in temeljita analiza na upravi za zaščito in reševanje, Slovenski vojski in policiji. Po njegovih besedah je bilo ugotovljeno, da se da veliko stvari izboljšati še pred poletjem, ter da so nekatere zadeve že v teku, v pripravi pa je tudi že načrt oziroma državna ocena požarne varnosti. Na ta način bi se lahko na morebitne prihodnje naravne nesreče, še posebej požare, lahko bolje pripravili. “Bojimo se, da bo teh v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb še več,” je dejal Golob.
S preureditvijo sistemov vzdrževanja bo letos, poskrbljeno, da bodo v najbolj ogroženih mesecih, vsa vozila in zračna plovila za gašenje na razpolago. “Nabavljene so bile večje vreče z bistveno večjo nosilnostjo, kot so bile na razpolago lani in tudi bistveno večji bazeni samo za helikopterje. Poleg tega je za vojaško letalo Spartan nabavljen dodaten sistem s kapaciteto devet tisoč litrov za pomoč pri gašenju. V v teku je razpis za nabavo štirih manjših namenskih letal, letala, ki bodo namenjena hitremu posredovanju, da preprečijo, da bi se požar sploh razširil,” je pojasnil premier.
Ob tem je dodal, da bi lahko prvi dve letali bili kupljeni še letos, financirali pa bi jih iz evropskih kohezijskih sredstev.
Poslanke in poslanci državnega zbora bodo jutri nadaljevali vsebinsko delo marčevske redne seje, ko bodo po vetu državnega sveta znova odločali o noveli zakona o davčnem potrjevanju računov ter se lotili resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje