Predsednik vlade Robert Golob se je danes sestal z vodji vseh parlamentarnih strank in jim predstavil zakon o obnovi, ki opredeljuje sanacijo po avgustovski ujmi in vire njenega financiranja.
Predsednik vlade Robert Golob danes gosti posvet vodij parlamentarnih strank, na katerem bo glavna tema osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. Vlada je predlog zakona obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti.
Posveta se med drugim udeležujejo Janez Janša in Jelka Godec iz SDS, Matej Tonin in Janez Cigler Kralj iz NSi, Matjaž Han in Jani Prednik iz SD, Asta Vrečko in Matej T. Vatovec iz Levice, ministrica za infrastrukturo ter naravne vire in prostor Alenka Bratušek, vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic in vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.
Golob je poudaril, da je sestanek sklical, ker iščejo konsenzualne rešitve, saj zakon vpliva na prebivalce in gospodarstvo. “Ne načrtujemo nobenih novih davkov za prebivalstvo in nobenih davkov iz dela,” je zatrdil premier Golob. Več o predvidenih novih davkih za gospodarstvo pišemo na koncu članka. Zakon predvideva poleg inšpekcij in parlamentarnega nadzora še strokovni nadzor, “ker želimo, da je poraba sredstev povsem transparentna”, je dejal premier. Njegovo izjavo o tem, kdo vse bo prispeval denar za obnovo, si oglejte v videu na vrhu članka.
Pripombe na osnutek zakona, ki ga usklajujejo tudi z občinami, bodo sprejemali do konca tedna, nato naj bi do okrog 20. novembra zakon potrdila vlada in ga poslala v parlament. Zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem 2024.
Predsednik SDS Janez Janša je po posvetu dejal, da je njegova vlada v času epidemije sprejela deset zakonov, ki so – podobno kot zdaj zakon o obnovi – spreminjali vrsto drugih zakonov, kar so mnogi takrat kritizirali, zdaj pa vidijo, da je v krizah tako ravnanje najboljša mogoča pot.
“Naš glavni pomislek se nanaša na zagotavljanje sredstev tudi z dodatnimi davki in prispevki,” je poudaril Janša. Glavna obremenitev bo prišla šele v letu 2025. “Veliko vprašanje, kakšni bodo takrat davčni viri glede na to, da se gospodarstvo ohlaja,” je opozoril. Ravnanje vlade ne deluje proticiklično, ampak še spodbuja že tako visoko inflacijo, je še dejal.
Dodal je, da zakon o obnovi vsebuje mnoge člene, ki vanj ne sodijo, oziroma vse živo, “od parcelizacije do duševnega zdravja, kar znižuje nivo same vsebine”. Dodal je, da vsi vemo, “da je tretja razvojna os prioriteta, zakaj to pisati v zakon, to nima nikakršnega smisla”, je dejal Janša.
Povedal je tudi, da SID banka ni zaupanja vredna, zato se ne strinjajo, da bi skrbela za nadzor financ. Prav tako bo mnenju prvaka SDS “civilni nadzor brez resnih instrumentov za nadzor blažev žegen”. SDS bo predlagala, da porabo nadzoruje računsko sodišče.
Janša je poudaril še nujnost urejanja vodotokov na ravni občin in ne na ravni države, saj po njegovem mnenju tega “iz Ljubljane” ni mogoče nadzorovati. Njegovo izjavo si oglejte v spodnjem videu:
Podobno je dejal predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. “Stvar, ki manjka, je urejanje vodotokov. Sedanji sistem koncesionarjev ne deluje in je razlog za tako velike škode,” je prepričan. Dodal je, da bi bilo primerno, da bi se vrnili na sistem, ki je veljal v preteklosti. Pri tem bi ob nadzoru pristojne institucije lahko izkoristili podjetniško pobudo, saj da je veliko malih podjetnikov zainteresiranih, da bi jemali prod iz vodotokov.
Tonin je pozdravil skrajšanje rokov, ki jih predvideva zakon o obnovi, a je bil kritičen do tega, da zakon ne predvideva sankcij za državne organe, če se teh rokov ne bi držali. “V Novi Sloveniji nasprotujemo dodatnemu obdavčenju gospodarstva,” je še poudaril ter dodal, da bi morali iti v smeri debirokratizacije in zmanjšanja davčnih bremen, s čimer bi se v proračun po njegovem prepričanju nateklo več denarja.
Pozdravil je uvrstitev severnega dela tretje razvojne osi v zakon in predlagal, da bi podobno storili še za južni del osi proti Beli krajini, ki že ima gradbeno dovoljenje.
V imenu SD je spregovoril vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. V nasprotju z Janšo je zadovoljen, da je v osnutku zakona tretja razvojna os uvrščena kot prioritetna. Prav tako ga veseli, da zakon opredeljuje sanacijo onesnaženja s težkimi kovoinami. Na zahtevo SD so v zakon umestili ne le sanacije, ampak tudi razvoj koroške in savinjske regije.
Koordinatorica Levice Asta Vrečko je pozdravila sodelovanje ministrstev, ki jih vodijo člani Levice in službe vlade za obnovo. Dodala je, da je treba biti pozoren, poleg obnove po ujmi, tudi na blaženje podnebnih sprememb na splošno.
Kaj predvideva zakon?
Kot smo prvi poročali na N1, zakon o obnovi omogoča hitrejše umeščanje v prostor in pospešene gradnje objektov na območjih, ki so jih prizadeli poplave in plazovi. Tako morajo mnenjedajalci (na primer zavod za varstvo narave, zavod za varstvo kulturne dediščine, direkcija za vode, zavod za gozdove …) podati mnenje za izdajo gradbenega dovoljenja za državno infrastrukturo na razvojnih projektih, v 15 dneh od prejema popolne zahteve.
Skrajšujejo se tudi drugi roki, na primer rok za vložitve tožbe na gradbeno dovoljenje. Da bi gradnja stekla hitreje, se lahko nadomestitveni objekti gradijo tudi na komunalno neopremljenih zemljiščih (občina nato uredi komunalne priklope hkrati z gradnjo objektov, uporabno dovoljenje za stavbe je možno pridobiti šele, ko so zemljišča opremljena). Ti objekti bodo oproščeni plačila komunalnega prispevka.
Zakon vsebuje tudi več drugih ukrepov, med drugim določa severni del tretje razvojne osi na odseku od Šentruperta do Prevalj kot razvojni in prednostni cestnoinfrastrukturni projekt. Občine, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, bodo lahko v prihodnjih petih letih republiškemu stanovanjskemu skladu (brezplačno) predale dele stavb in zemljišča za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj. Po siceršnji zakonodaji mora stanovanjski sklad zemljišča od občin namreč kupovati po tržni ceni.
Zakon zagotavlja dodatna sredstva na področju duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči posameznikom ter predvideva mobilne terenske enote Centrov za socialno delo. Predvideva tudi gradnjo centra za ravnanje z onesnaženimi zemljinami na območju koroške in savinjske regije ter zdravstvene ukrepe, namenjene zmanjševanju izpostavljenosti težkim kovinam in drugim strupenim snovem, med drugim biomonitoring težkih kovin v krvi prebivalcev.
Poleg tega je v osnutku zakona zapisano tudi sofinanciranje gradnje 5G-omrežij. Zakon prinaša še več drugih ukrepov, med njimi pomoč ribiškim družinam, oprostitev plačila dajatve za vozila, ki jih je odplavilo, in prednostno obravnavo zahtevkov, poplavljenih na Eko skladu. Več o tem preberite v članku Posojila, odpisi, regulacija cen: tako bo država pomagala poplavljenim.
Od kod bo vlada vzela denar?
V osnutku besedila zakona je predvideno, da bo vlada s 1. januarjem ustanovila posebni proračunski sklad, tako imenovani sklad za obnovo, iz katerega bo financirala vse aktivnosti. Skrbnik sklada bo ministrstvo za finance, za nadzor pa bo pristojen urad za nadzor proračuna.
Poleg proračunskih virov in evropskih sredstev bo vlada sklad polnila tudi z novimi davčnimi obremenitvami za podjetja in davkom na bilančno vsoto bank. V osnutku zakona je bilo zapisano, da bi stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb prihodnje leto in v 2025 dvignili z 19 na 21 odstotkov, v letih 2026, 2027 in 2028 pa na 22 odstotkov.
Kot tretji vir pa je predviden poseg v dobiček Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je imel konec lanskega leta 190 milijonov evrov bilančnega dobička. Vlada neuradno ocenjuje, da bi ta denar lahko že letos uporabili za sanacijo.
Stališče gospodarstva do predloga zakona je popoldne predstavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje