Premier Janša: Z znanjem lahko presežemo geografsko in demografsko majhnost

Premier Janez Janša je v poslanici ob dnevu znanosti poudaril pomen znanja in izobraževanja, ki po njegovih besedah omogočata premagovanje družbenih razlik in ustvarjata enakovrednejše priložnosti za posameznike. "Širjenje znanstvenih dognanj skozi izobrazbo tako ni zgolj prispevek h gospodarskemu napredku, ampak naložba v osebno svobodo posameznika, v splošno blaginjo celotne skupnosti in hkrati v dolgoročno prihodnost našega naroda," je zapisal.

Slovenci imamo po njegovem mnenju za takšno prihodnost izjemna izhodišča. "Smo narod, ki je skozi stoletja večkrat dokazal, da lahko z znanjem presežemo geografsko in demografsko majhnost. Naša zgodovina je polna izjemnih izumov in prelomnih idej, ki so ključno vplivale na svet," je poudaril.

Ob tem je izpostavil nekatere slovenske znanstvenike in izumitelje, ki so pomembno prispevali k svetovnemu tehnološkemu napredku. Med njimi je omenil Američana slovenskega rodu Josepha Sutterja, sina slovenskega izseljenca Franca Suhadolca, ki je vodil razvoj letala Boeing 747, pionirja fotografije na steklu Janeza Puharja, soizumitelja elektronskega žepnega kalkulatorja Franceta Rodeta ter vesoljskega vizionarja Hermana Potočnika Noordunga.

"Znanost je pomembno oblikovala slovensko identiteto in jo postavila na zemljevid sveta," je navedel.

Ob tem je poudaril, da bo imela znanost v novi tehnološki dobi še pomembnejšo vlogo. Izpostavil je umetno inteligenco, ki spreminja načine učenja, raziskovanja in sporazumevanja ter omogoča nove znanstvene preboje. Kljub pomislekom o njenih tveganjih meni, da se je ne smemo bati, temveč jo moramo odgovorno usmerjati in uporabljati v dobro ljudi. Ključno vlogo pri tem pa bodo imele človekove vrednote in odločitve, je zapisal.

Ob dnevu znanosti je čestital vsem slovenskim znanstvenikom, ki "Slovenijo promovirajo na svetovnem odru in s svojimi odkritji prispevajo, da svet preoblikujemo v nekaj boljšega".

Minister Rončević: Naloga države ostaja zagotavljanje pogojev za razvoj znanosti

Vrhunski znanstveni dosežki nastajajo v okolju, ki spodbuja ustvarjalnost, svobodno raziskovanje in sodelovanje, je ob dnevu znanosti poudaril minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević. Naloga države ostaja, da krepi raziskovalno infrastrukturo, spodbuja odličnost in raziskovalcem zagotavlja pogoje za razvoj idej, je dodal.

Dan znanosti je praznik idej, ustvarjalnosti, raziskovalnega duha in znanja, je Rončević zapisal v poslanici. Kot je navedel, ima znanosti v družbi posebno mesto, saj prinaša "nova spoznanja, ki širijo meje našega razumevanja sveta in ustvarja temelje, na katerih bodo gradile prihodnje generacije".

Izpostavil je, da v času hitrih tehnoloških, okoljskih in družbenih sprememb postaja pomen znanosti še izrazitejši. "Podnebne spremembe, energetski prehod, demografski izzivi, digitalna preobrazba, umetna inteligenca in skrb za zdravje ljudi so vprašanja, ki zadevajo vse. Na nobenega od teh izzivov ne bomo našli trajnih odgovorov brez znanstvenega raziskovanja, inovacij in znanja," je zapisal.

Znanost po njegovih besedah ne prispeva zgolj k akademskemu napredku, temveč ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva, spodbuja tehnološke preboje, izboljšuje kakovost življenja ter krepi odpornost in konkurenčnost družbe. Je tudi prostor svobode, kritičnega mišljenja in odprte razprave. "Znanstveni napredek se ne rojeva iz enoumja, temveč iz soočanja argumentov, dokazov in različnih pogledov," je poudaril.

Opozoril je, da vrhunski dosežki ne nastajajo čez noč. "Nastajajo v okolju, ki spodbuja ustvarjalnost, omogoča svobodno raziskovanje, podpira sodelovanje in raziskovalcem zagotavlja pogoje za razvoj njihovih idej," je navedel.

Kot je zapisal, naloga države zato ostaja, da krepi raziskovalno infrastrukturo, spodbuja odličnost in ustvarja pogoje, v katerih lahko znanost uresničuje svoj razvojni potencial. Prav tako mora varovati svobodo znanstvenega raziskovanja ter zagotavljati pogoje za odličnost. Naloga znanstvene skupnosti pa je, da to svobodo uresničuje odgovorno, v skladu z najvišjimi strokovnimi in etičnimi merili, je dodal.

"Znanost namreč družbi najbolje služi takrat, ko ostaja svobodna, odprta, pluralna in zvesta iskanju resnice," je navedel.

Ob dnevu znanosti se je zahvalil raziskovalkam in raziskovalcem za njihova odkritja, dosežke in inovacije. "Naj bo dan znanosti priložnost, da krepimo zaupanje v dosežke znanstvenic in znanstvenikov, v moč argumentov in sodelovanja. Le družba, ki ceni znanje, lahko samozavestno in odgovorno oblikuje svojo prihodnost," je zaključil.

Znanstvenicam in znanstvenikom je čestitala tudi ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs. Ob tem je poudarila pomen evropskih sredstev za razvoj znanosti in izpostavila, da so vlaganja v znanje ena najboljših naložb v prihodnost Slovenije.