Zakaj bi morali kmetje spremeniti svoje prakse zaradi "nekega metulja"? Kako je mogoče, da na Ljubljanskem barju, ki je mokrišče, primanjkuje vode in morajo v okviru evropskih projektov kopati mlake, kamor se lahko zatečejo dvoživke? Leta 1999 so na Barju našteli 245 ptic koscev, leta 2009 122, lani 47, letos pa le še 32. Koliko prostora je v krajinskem parku – naravnem bogastvu – sploh še ostalo za naravo?
Ljubljansko barje je največje mokrišče v tem delu Evrope. Območju so nekdaj rekli ljubljansko močvirje, toda pravega barja tam skoraj ni več. Kako je danes videti Barje in kako skušajo v krajinskem parku ohraniti, kar je še ostalo od narave, si oglejte v videoreportaži na vrhu članka.
V zadnjih desetletjih je tehnološki napredek omogočil hitro intenzifikacijo kmetijstva. Travnike so pogosto izsušili, kar je pospešilo izumiranje tamkajšnjih vrst, tako rastlinskih kot živalskih, ki za preživetje potrebujejo vlažne travnike.
Med njimi je najbolj znan metulj barjanski okarček. Ker se gosenice tega zavarovanega metulja hranijo s travami in šaši, ki rastejo zgolj na mokrotnih travnikih, se je znašel na robu izumrtja. Leta 1990 je bil habitat okarčka na Barju 90 hektarjev. Pred nekaj leti je živel le še na treh hektarjih, z umetno naselitvijo je naravovarstvenikom uspelo njegov habitat povečati na šest hektarjev. “To še vedno ne pomeni, da ne bo izumrl. Zgolj ena vremenska motnja, na primer toča, je zanj lahko usodna,” pravi Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje.
“Ne damo 100 kmetij za 100 metuljev,” je pisalo na enem od transparentov na kmečkem protestu v Ljubljani.
Okarček je postal simbol problemov v slovenskem kmetijstvu na zavarovanih območjih. Evropska komisija je namreč proti Sloveniji sprožila predsodni postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, ki zadevajo območja Nature 2000. Pri kmetijski rabi na teh območjih, tudi na Ljubljanskem barju, komisija Sloveniji očita nesprejetje ustreznih ukrepov za preprečitev slabšanja stanja traviščnih habitatnih tipov, habitatov travniških vrst ptic in metulja barjanskega okarčka.
Kot pogoj, da odobri strateški načrt Skupne kmetijske politike – in z njim za obdobje 2023–2027, 1,8 milijarde evrov izplačil – je Evropska komisija od Slovenije zahtevala, da uvede ukrepe, ki bodo preprečili izumrtje omenjenih vrst in habitatnih tipov. Podatki o hitrosti upadanja številčnosti ptic na Ljubljanskem barju (v spodnji fotogaleriji) so pretresljivi. Velike spremembe so se zgodile v zelo kratkem obdobju zadnjih 15 let. Nekatere ptice na Barje ne prihajajo več, saj tam življenjskega prostora zanje ni.
Ukrepi, ki razburjajo, in vrste, ki izginjajo
Za Barje se je Slovenija v pogajanjih s komisijo dogovorila, da se z letošnjim letom 350 hektarjev vključi v ukrep plačila Natura 2000, leta 2027 pa še dodatnih 200 hektarjev. Na teh travnikih bi bili prepovedani paša, gnojenje in mulčenje, košnja pa bi bila prepovedana do začetka avgusta in bi jo morali izvajati mozaično (eno leto en del travnika, drugo leto drugi del). Prav tako bi bila prepovedana uporaba pesticidov, mrve s travinja ne bi smeli več ovijati v plastično folijo. V zameno za vključitev v ta režim bi bili letos upravičeni do plačila 663 evrov na hektar.
S takimi ukrepi bi, predvidevajo naravovarstveniki, ogrožene vrste na Barju lažje zadihale. Toda kmetom, ki travo potrebujejo za krmo svoje živine, bi ukrepi povzročili številne težave, so poudarili. Glede na velikost Barja predvideni ukrepi ne bi veljali na velikem območju, a lastnike teh zemljišč so predlagane spremembe razburile. To je bil eden od glavnih razlogov, da so se s traktorji pripeljali v prestolnico in glasno protestirali.
Krajinski park Ljubljansko barje meri 13.500 hektarjev, od tega 11.500 hektarjev (85 odstotkov) kmetijskih površin, 15 odstotkov pa skupaj vodnih, gozdnih in stanovanjskih površin. Na več kot treh četrtinah kmetijskih površin je zasejana koruza, trava in detelja pa na zgolj treh odstotkih.
Trenutno potekajo pogovori s predstavniki kmetov, v katerih sodelujeta ministrstvi za kmetijstvo in naravne vire. Na ministrstvu za naravne vire pravijo, da od naravovarstvenih ciljev in izvajanja obvez iz evropskih predpisov ne odstopajo, bodo pa poskrbeli, da bodo ukrepi čim bolj sprejemljivi za slovenske kmete. Na zadnjih pogovorih so sklenili, da bi se kmetje lahko v ukrepe vključili prostovoljno. Ali bo to zadostovalo, bo odločila Evropska komisija. V Krajinskem parku Ljubljansko barje poudarjajo, da mora biti kmetijstvo tako, da bo omogočalo preživetje kmeta, a je treba najti ravnovesje z ohranjanjem narave. Prepričani so, da je dogovor, ki bo zadovoljil obe strani, mogoč.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila, da je treba ukrepati nemudoma, saj so podatki o izumiranju alarmantni. Slovenija pa je te vrste, ki so ogrožene ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, dolžna varovati.
Toda koliko narave, ki jo lahko ohranimo, je na Barju sploh še ostalo? Kako je mogoče, da so na Barju, ki je močvirje, v zadnjih letih pojavlja suša? O tem smo se pogovarjali s sogovorniki iz krajinskega parka, videoreportažo si oglejte na vrhu članka.
“Kmetijstvo je dejavnost, ki nam omogoča preživetje, a tudi biodiverziteta omogoča preživetje človeka. Narave ne ohranjamo zaradi narave, ampak zaradi nas samih. S tem sami sebi omogočamo preživetje,” je poudaril direktor parka. Med drugim je pod Barjem, kjer so tudi intenzivno obdelane njive, vodno zajetje Brest, iz katerega se napaja južni del Ljubljane (drugo zajetje za Ljubljano je v Klečah, kjer razburjenje povzroča kanal C0).
V reportaži boste slišali tudi oglašanje ene najredkejših živali v Sloveniji. Na Ljubljanskem barju so jo raziskovalci odkrili šele leta 2004. Živi na zgolj dva kvadratna kilometra veliki površini, a je to največja preostala populacija te vrste na svetu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje