V zadnjih tednih je bilo v Sloveniji potrjenih več primerov ptičje gripe, za zdaj vsi pri divjih pticah. Zaradi te bolezni je poginila tudi labodka v ljubljanskem živalskem vrtu. Da bi preprečili širjenje okužbe, so v ZOO Ljubljana sprejeli več ukrepov. Ptice z ribnika so preselili v notranjost, da v tem času ne bi preveč pogrešale vode, so jim pripravili kad. Nekateri ukrepi veljajo tudi za obiskovalce.
V zadnjih tednih so ptičjo gripo (aviarno influenco) potrdili pri več divjih pticah na različnih koncih Slovenije. Med njimi so bili ena sova velika uharica in več labodov grbcev v občinah Apače, Lenart, Ptuj, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Piran in Izola. Prejšnji teden so bolezen potrdili še pri 23 labodih grbcih v Prekmurju.
Prejšnji petek pa so sum na visoko patogeno ptičjo gripo tipa H5N1 potrdili še pri poginuli samici črnega laboda v ljubljanskem živalskem vrtu.
V živalskem vrtu so ukrepali takoj in vzorce odvzeli vsem pticam, a za zdaj okužbo odkrili samo pri labodki. Ptice so ločili po skupinah in sprejeli ukrepe, da se ptice iz ZOO ne bi okužile od prostoživečih ptic. “Vse ptice so v zaprtih prostorih in nimajo dostopa do vodnih površin oziroma ribnika,” nam je pojasnil veterinar živalskega vrta Pavel Kvapil. So pa labodom, gosem, pelikanom in drugim pticam, ki imajo rade vodo, v notranji prostor namestili ogromno kad, v kateri se lahko okopajo.
Glede na to, da niso okužbe potrdili pri nobeni drugi ptici iz živalskega vrta, sklepajo, da se je labodka okužila od prostoživečih ptic. “Morda od rac mlakaric, ki niso uradno prebivalke živalskega vrta, ampak pogosto ‘gostujejo’ v našem ribniku,” je še pojasnil veterinar Kvapil. Race mlakarice so namreč pogosto prenašalke virusa.
V ZOO Ljubljana sicer vseskozi opravljajo redne preglede vseh živali, zdaj pa to počnejo še bolj redno in natančno z vzorčenjem ptic po dogovorjenem programu. Ukrepi bodo v veljavi najmanj 21 dni, pojasnjujejo v živalskem vrtu.
Za ptičjo gripo lahko zbolijo vse vrste ptic. Pri tipu virusa, ki trenutno povzroča okužbe, je verjetnost prenosa iz prostoživečih živali na ljudi izjemno majhna, kljub temu je na mestu previdnost in ukrepanje v skladu s priporočili, pravijo na NIJZ. “Izjemno majhna verjetnost pomeni, da bi moral biti človek v res tesnem stiku z okuženo ptico. Tesen stik s prostoživečo ptico pomeni, da se je oseba ptice dotikala brez zaščitnih rokavic ali celo odstranjevala perje in notranje organe brez rokavic in zaščitne maske,” pravijo pri NIJZ. Zaradi preprečevanja okužb, predvsem prenosa na perutnino, so v Sloveniji v veljavi preventivni ukrepi.
Ukrepi za obiskovalce
Načeloma bolezen ni nevarna za druge vrste živali in ljudi, vendar velja za oskrbnike kot tudi vse druge obiskovalce in zaposlene v živalskem vrtu pravilo, da se poginulih ali bolnih ptic ne smejo dotikati.
“Za obiskovalce ZOO Ljubljana se trenutno ni spremenilo skoraj nič, razen da si morajo ob vhodu in izhodu razkužiti obutev v razkuževalni barieri in da do ograd, kjer so ptice, nimajo dostopa,” pojasnjujejo v živalskem vrtu in prosijo obiskovalce, da se napotkov držijo, “da skupaj omejimo ta virus na najmanjši možen obseg”.
Preberite še: Kaj storiti, če na vrtu ali v naravi najdete ptičjega mladiča?
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva sprehajalce in obiskovalce parkov, naj ne krmijo divjih vodnih ptic.
Obiskovalci si zdaj ne morejo ogledati ptic v živalskem vrtu. Njihove prostore so ogradili z zaščitnimi trakovi, poleg tega pa zaprli tudi ogrado Avstralija, kjer domujejo emuji in kenguruji. Obiskovalce prosijo še, naj vzdržujejo primerno razdaljo tudi do drugih ptic, ki v živalski vrt priletijo od zunaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!