Ob poročanju o kršitvah pravic šivilj z Goričkega smo nehote dregnili še v en problem – jezikovni. Najbolj goreči komentatorji so skorajda že zahtevali, da šiviljam rečemo goričke, saj so vendar z Goričkega. So torej šivilje goričke ali goričanske? In ko smo ravno pri tem ...
Pravopis in slovnica sta že od nekdaj tudi izziv, saj na tako majhnem prostoru govorimo toliko narečij, in to tako različnih, da se včasih težko sporazumemo že o povsem navadnih rečeh.
Če Prekmurec recimo reče Primorki “Ka si ti džakša!”, je v nevarnosti, da mu bo eno prisolila, ker bo morda mislila, da jo je užalil, v resnici pa ji je rekel, da je lepa. In če bi Primorec rekel Prekmurki “A se hrijema mal šrajat?”, tvega podobno, čeprav bi ji rekel samo, da bi se z njo rad malo pogovarjal.
Al’ prav se piše goričke ali goričanske?
Ko smo pred kratkim na N1 razkrili kršitve delavskih pravic šivilj v podjetju Moda Mi&Lan na Goričkem, so članki o tem dobili precej odzivov naših bralk in bralcev. Lepo je bilo brati pohvale in zahvale, a med komentatorji niso bili redki tudi tisti, ki so spraševali, zakaj šivilje z Goričkega imenujemo goričanske, ne pa goričke.
Zadnje bi bilo po njihovem mnenju bolj pravilno – navsezadnje so šivilje z Goričkega, in tam bi rekli goričke, ne goričanske. Nekateri so bili v svojih komentarjih bolj goreči in so skorajda že zahtevali, da morajo biti šivilje goričke, ker tam tako pravijo – in pika!
V pravopisu dvoma ni
V želji, da pomirimo strasti in razrešimo dilemo, al’ prav se reče (in piše) goričke ali goričanske, smo povprašali tiste, ki o tem kaj tudi vedo.
Naša hišna lektorica je odgovorila tako: “Pri krajevnih imenih, prebivalcih krajev in tvorjenju pridevnikov vedno upoštevamo jezikovne/normativne priročnike, v omenjenem primeru Slovenski pravopis.” Ta predpisuje naslednje: ime pokrajine – Goričko, ime prebivalca/-ke – Goričanec/Goričanka, pridevnik – goričanski.
Za Gorico pa na primer velja, da je prebivalec Goričan, prebivalka Goričanka, pridevnik pa goriški.
Opozorila je, da se jezikoslovci pri poknjiženju krajevnih imen velikokrat znajdejo v zagati. Po eni strani vedo, da je merodajna lokalna raba (v primeru šivilj bi bila torej to uporaba pridevnika goričke šivilje), po drugi strani pa se v slovenščini narečne oblike knjižijo, saj želijo jezikoslovci s tem doseči, da bi knjižna norma delovala povezovalno in nadregionalno – torej da bi jo razumeli in uporabljali vsi Slovenci. Zato torej goričanske.
Veliko je goric in Goric, Goričko pa je eno
Obrnili smo se tudi na Inštitut Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka, nam je postregla s precej obširnim in za tistega, ki se z jezikoslovjem ne ukvarja, težkim odgovorom. Že to je dokaz, da je to, kateri izraz uporabiti za poimenovanje prebivalcev krajev in pokrajin ter pripadajočih pridevnikov, cela znanost.
Po besedah dr. Helene Dobrovoljc pri tvorjenju pridevnikov za prebivalce krajev in pokrajin se jezikoslovci naslanjajo na Leksikon slovenskih krajevnih imen. Upoštevajo pa tudi pravilo, da se pridevniki, ki označujejo prebivalce krajev, knjižijo na končnico -ski ali -ški. In v primeru Goričkega ta navaja, da so prebivalci Goričkega Goričanci. Tako so jezikoslovci izpeljali pridevnik goričanski.
Hkrati je to bil način, da je iz pridevnika jasno razvidno, da gre za prebivalce Goričkega. V naši deželi je namreč veliko goric in Goric, ki vse označujejo grič, malo goro ali gričevnato pokrajino. Tako bi lahko imeli obilico enakozvočnih pridevnikov in ne bi vedeli natančno, kam kateri spada. Tako je vsaj za goričanske ljudi povsem jasno, kam spadajo.
Se da kaj spremeniti? Primer Izola
Dolgo so se nad pravopisno določbo o svojem imenu obregali tudi prebivalci Izole. Slovenski pravopis iz leta 1962 je namreč zanje že uveljavljeni izraz Izolan spremenil v Izoljan oziroma Izolčan.
Še posebej Izoljan je postal kost za glodanje pri prebivalcih Izole, ki sebi pravijo Izolani in Izolanke. Veliko črnila je bilo prelitega še do nedavnega.
Potem pa je v najnovejšem pravopisu Izolan izpodrinil Izoljana in Izolčana. Seveda Izolani tega niso dosegli s peticijami ali protesti, nam je razložila dr. Dobrovoljc, ampak so dali jezikoslovcem misliti.
Na koncu je ena od etnologinj naredila raziskavo in ugotovila, da je Izolan povsem primeren izraz. Izoljan in Izolan sta kljub temu še vedno pravilna izbira.
Morda smo jezikoslovcem dali delo …
Ali bi torej tudi Goričanci lahko dosegli, da bi pridevnik gorički vnesli v Slovenski pravopis? Ob vprašanju se je dr. Dobrovoljc najprej nasmejala, potem pa se zamislila.
Po kratkem razglabljanju je ugotovila, da morda pa res, saj v Sloveniji obstaja vsaj še nekaj lokalno obstoječih pridevnikov z glasovno skupino -čk (Zadrečka dolina, Hočko Pohorje), ki jih pravopis sicer ne priznava in vztraja pri -sk in -šk.
Ampak to se ne bo zgodilo čez noč. In tudi ne s peticijami ali protesti pred ZRC SAZU ali parlamentom. Mogoče bi lahko bilo to urejeno že v naslednji izdaji Slovenskega pravopisa, ki ga že pripravljajo, pravi dr. Dobrovoljc, ki se sama bolj nagiba k priznavanju lokalne rabe. Ampak o tem bodo morali najprej razmisliti, stvari preveriti in preštudirati.
No, pa smo jim morda dali delo … Do takrat pa bo dekle z Goričkega lahko goričko dekle samo v pogovoru, v knjižni slovenščini bo moralo ostati goričansko. Goričansko dekle lahko torej sreča Izolana in Izolčana, ga pa za zdaj (vsaj knjižno) še ne sme srečati goričko dekle.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
