Protest pred DZ ob obisku zunanjega ministra Izraela: Človeška življenja so pomembnejša od diplomacije

Izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki se mudi na uradnem obisku v Sloveniji, se je v državnem zboru srečal s predsednikom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Francem Breznikom in predsednikom odbora za obrambo Srečkom Ocvirkom.

Sara je sicer v sredo sprejel zunanji minister Tone Kajzer, ki ga je tudi povabil v Slovenijo, podpisu programa sodelovanja med vladama obeh držav na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa pa je sledilo še uradno odprtje stalnega veleposlaništva Izraela v Ljubljani.

Odprtje so spremljali množični protesti proti Izraelu. Več tisoč protestnikov se je zbralo pred poslopjem veleposlaništva na Dimičevi ulici in se nato odpravilo proti središču Ljubljane, kjer sta v enem od hotelov potekala zaključek izraelsko-slovenskega poslovnega foruma in slovesnost ob odprtju prvega izraelskega veleposlaništva v Sloveniji, ki se je je udeležil tudi premier Janez Janša.

"Vlada od nas očitno pričakuje, da se bomo pokorno podredili interesom sionistov"

Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev je pred prihodom Sara v državni zbor poudarila, da "absolutno nasprotujejo" temu, da slovenska vlada v državo vabi politike države, ki nad Palestinci izvaja genocid, apartheid in etnično čiščenje. Izpostavila je dosedanje delovanje izraelskega zunanjega ministra, ki ima po njenih besedah moč odločanja in nadzora nad tem, kar Izrael počne v Gazi, kar je tudi "upravičeval pred celotno mednarodno skupnostjo".

"Zato smo zelo veseli, da je pred nekaj dnevi mednarodno priznana organizacija Fundacija Hind Rajab proti Gideonu Saru na slovensko policijo in državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo, v kateri mu očita dejanja genocida, vojnih hudodelstev in mučenja. Od slovenskih organov pričakujemo, da bodo to vzeli izredno resno, zadevo obravnavali strokovno ter ustrezno ukrepali," je dodala Vodopivec.

Svit Jeram iz društva Iskra, ki je organiziralo sredin množični protest, je poudaril, da je bilo sporočilo protesta jasno: "Več kot pet tisoč se nas je zbralo in preplavilo ulice Ljubljane, da bi jasno rekli 'ne' sodelovanju z genocidno tvorbo. Medtem ko se je naša vlada sestajala z izraelskimi politiki, je ulice zaprla za širšo javnost in za nas protestnike. S tem je jasno pokazala, da ne služi našim interesom, temveč interesom kapitala in Izraela."

Spomnil je, da bo čez manj kot mesec dni že tretja obletnica začetka izvajanja genocida v Gazi in opozoril, da Slovenija vzpostavlja veleposlaništvo z državo, ki je pomorila več kot 100.000 Palestincev, od tega kar 30 odstotkov otrok.

"In kaj na to pravi slovenska vlada? Umika tiste minimalne sankcije, ki smo jih imeli proti Izraelu. Na ravni Evropske unije blokira obsodbo novih nezakonitih izraelskih naselbin. In zdaj želi v Ljubljani odpreti še izraelsko veleposlaništvo – institucijo, ki bo v Sloveniji zastopala interese države, ki nad Palestinci izvaja genocid. V smeri kolaboracije z genocidnim režimom se v Sloveniji pomikamo kljub jasnemu nasprotovanju velike večine javnosti," je poudaril Jeram.

Po besedah predstavnika društva Iskra zaradi večjega sodelovanja s sionističnim kapitalom in vojaško industrijo Slovenija ne bo dobila miru, dobila pa bo več militarizacije, privatizacije in še hujšega podrejanja interesom kapitala. "Vlada od nas očitno pričakuje, da se bomo pokorno podredili interesom sionistov, ki ponosno razglašajo uspehe svojega genocidnega projekta," je dejal Jeram.

Odprtje veleposlaništva – nova etapa normalizacije genocida v Gazi

Opozoril je, da tega ne nameravajo sprejeti in ne bodo ostali tiho, zato od glavnih odločevalcev v državi zahtevajo, naj se sankcije proti Izraelu zaostrijo ter naj se konča vojaško in gospodarsko sodelovanje z Izraelom. "Zahtevamo izstop iz morilske zveze Nato, katere članice financirajo in omogočajo genocid. In zahtevamo, da se genocidnemu veleposlaništvu v Ljubljani reče 'ne'. Svoboda Palestini!" je zaključil Svit Jeram.

Kot je poudarila predstavnica organizacije Amnesty International Slovenije Taja Premk, se danes pred državnim zborom niso zbrali zgolj zaradi obiska izraelskega zunanjega ministra, temveč so prišli, ker slovenska vlada z izkazom dobrodošlice, odprtjem veleposlaništva in sklepanjem novih oblik sodelovanja z Izraelom "na stežaj odpira vrata novi etapi normalizacije genocida v Gazi, etničnega čiščenja na Zahodnem bregu in apartheida nad vsemi Palestinkami in Palestinci". Prepričani so tudi, da je vlada pozabila na svoje obveznosti, med katerimi sta spoštovanje mednarodnega prava in varstvo človekovih pravic.

Amnesty International Slovenije je zato znova pozvala slovensko vlado, naj obsodi genocid in vojne zločine, ki jih Izrael izvršuje v Gazi, ter zagotovi, da naša država ne bo na noben način "prispevala k utrjevanju nezakonitega stanja, ki ga Izrael vzdržuje na okupiranem palestinskem ozemlju".

Premk je tudi opozorila, da mednarodno pravo ni stvar izbire, človekove pravice pa niso stvar političnega udobja, saj so človeška življenja pomembnejša od diplomacije. "Zato danes zahtevamo odgovornost. Zahtevamo pravičnost. Zahtevamo spoštovanje mednarodnega prava in zaščito pravic vseh ljudi: za Palestino, za vse civiliste in za vse palestinske otroke," je še dodala.

Ob koncu novinarske konference je Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev prebrala še pričanje ene od Palestink, ki je želela ostati anonimna. Ta je zapisala, da je ob dogajanju v zadnjih dneh v Sloveniji ostala brez besed. "Globoko boleče in gnusno je živeti v okolju, kjer se genocid in hude kršitve mednarodnega prava lahko zavržejo, opravičujejo in normalizirajo ter kjer so posamezniki, obtoženi hudodelstev zoper človečnost, lahko dobrodošli in deležni podpore," je zapisala.

Vprašala se je, ali je svet, v katerem politični interesi lahko pretehtajo nad življenji na tisoče otrok in žensk, res takšen, kakršnega nameravamo zapustiti prihodnjim generacijam.

"Mednarodno humanitarno pravo ni ne palestinsko, ne slovensko, ne ameriško, ne ukrajinsko, ne evropsko, ne muslimansko, ne judovsko in ne krščansko pravo. Njegova zaščita ne more biti odvisna od državljanstva, etnične pripadnosti, vere, političnih zavezništev ali od tega, čigavo trpljenje je ravno priročno priznati. Obstaja za vsa človeška bitja," je v svojem pismu še dodala anonimna Palestinka.