Rahljanje alkoholne in tobačne zakonodaje? Oglasili so se na NIJZ

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se je odzval na novi osnutek zakona o preventivi, ki ne vsebuje nekaterih dosedanjih omejitev prodaje alkohola in tobaka. Strokovnjaki na NIJZ menijo, da bi bilo smiselno le zaostrovanje alkoholne in tobačne zakonodaje, ne pa njeno rahljanje. Pri pripravi osnutka zakona pa niso sodelovali, so navedli. Tudi z Inštituta za raziskave in razvoj Utrip ter združenja Movendi International so pozvali, naj Slovenija krepi zaščito pred alkoholom, tobakom in nikotinom, ne pa jo razgrajuje.
Na ministrstvu za zdravje pripravljajo predlog zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu, ki bi nadomestil zakon o omejevanju porabe alkohola, predvideva pa tudi možnost odprave zakona o omejevanju uporabe tobačnih in drugih izdelkov. Osnutek predloga ne vsebuje vseh veljavnih ukrepov.
Med drugim ne vsebuje prepovedi prodaje alkohola med 21. in 7. uro na bencinskih servisih in v trgovinah ter prepovedi prodaje žganih pijač pred 10. uro v gstinstvu. Dovolili pa bi prodajo in strežbo alkoholnih pijač na prireditvah v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ko tam ni pouka. V osnutku zakona tudi ni prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, na šolskih zemljiščih in v vozilih ob navzočnosti mladoletnih oseb, izvzeta je tudi prepoved arom v elektronskih cigaretah.
Osnutek predloga zakona je po besedah ministra za zdravje Tadeja Ostrca delovno gradivo, ki povzema različne pobude deležnikov. Njegove vsebine sicer še niso strokovno obravnavali, je pojasnil v sredo.
Ukrepi v trenutnem zakonu so po mnenju NIJZ učinkoviti
Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v današnji izjavi za medije pojasnila, da je zakon o omejevanju porabe alkohola starejši, vendar vključuje učinkovite ukrepe, ki so potrjeni tudi z mednarodnimi raziskavami. "Naše strokovno mnenje, ki je poenoteno na NIJZ in tudi širše, je, da poznamo učinkovite ukrepe, in sicer zmanjševanje dostopnosti, omejitve oglaševanja, zgodnja prepoznava tveganega, škodljivega pitja in zdravljenja odvisnosti," je dejala. Prepričana je, da bi bilo treba v prenovljen zakon vnesti več podobnih ukrepov, ne pa manj.
Če bi obstoječe ukrepe res razrahljali, bi s tem po mnenju Roškar omogočili večjo dostopnost alkohola predvsem za ranljive skupine. "Vemo, da omejevanje dostopnosti zmanjšuje porabo alkohola in njegove posledice. Cilj bi moral tako biti, da ustvarjamo okolja brez alkohola, ne pa obratno," je ponazorila. Dodala je, da bi zmanjšanje porabe alkohola državi koristilo z vidika večjega blagostanja in boljšega zdravja prebivalstva, ter tudi z ekonomskega vidika.
Izpostavila je, da je po kazalniku registrirane porabe čistega alkohola na odraslega prebivalca celotna evropska regija v svetovnem vrhu, Slovenija pa je sicer tudi nad povprečjem evropske regije. "Sodimo med države, kjer je poraba alkohola visoka, zato je še toliko bolj pomembno, da premislimo o tem, katere ukrepe bomo sprejemali," je prepričana.

Na področju omejevanja tobačnih izdelkov še prostor za izboljšave
Na NIJZ podpirajo tudi vse obstoječe ukrepe na tobačnem področju, obstajajo pa tudi še nekateri, ki jih zaenkrat še nismo uvedli in lahko odstotek kadilcev še znižajo, je pojasnila Zala Jeras z NIJZ. Pri tem je izpostavila dodatek slikovnih in besedilnih opozoril ter poenotenje embalaže novih tobačnih izdelkov, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke in brezdimni tobačni izdelki, razširitev prepovedi kajenja tudi na polodprte ali pa odprte javne prostore ter prepoved kajenja v avtomobilu, tudi ko v njem ni mladoletne osebe.
Med možnimi ukrepi je izpostavila tudi zvišanje trošarin in cen tobačnih izdelkov, zmanjšanje gostote oz. števila prodajnih mest in možnost prodaje tobačnih izdelkov izključno v specializiranih prodajalnah.
Na vprašanje o morebitnem umiku prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, je Jeras dejala, da gre za ukrep, ki so ga ljudje že ponotranjili. Zdi se ji nepredstavljivo, da bi o tem sploh razmišljali. Ukrep namreč deluje, je poudarila. Tudi prepoved arom v elektronskih cigaretah je po njenih besedah preverjeno učinkovita metoda oziroma ukrep za zmanjšanje priljubljenost teh izdelkov med mladimi. Obstaja namreč vse več dokazov, da mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, sčasoma začnejo kaditi tudi običajne cigarete.
Po njenih besedah je v Sloveniji od leta 2007, ko smo sprejeli prepoved kajenja v zaprtih prostorih, do danes odstotek kadilcev padel za štiri odstotne točke. Podatki NIJZ kažejo, da trenutno redno ali občasno kadi okoli 21 odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let.

Movendi International: Slovenija naj krepi, ne razgrajuje zaščite pred alkoholom in tobakom
Slovenija naj krepi, ne razgrajuje zaščite pred alkoholom, tobakom in nikotinom, sporočajo iz Inštituta za raziskave in razvoj Utrip in združenja Movendi International. Omenjeno globalno gibanje povezuje več kot 140 organizacij iz več kot 50 držav. Na kongresu v Kranjski Gori, ki se je zaključil v sredo, so sprejeli posebno izjavo v podporo ohranjanju in krepitvi dokazano učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov v Sloveniji.
"Napredka javnega zdravja ne smemo obračati nazaj. Preventivo je treba okrepiti. Na tej poti se zanašajmo na transparentnost in znanstvene dokaze," so v luči novega predloga zakona ministrstva za zdravje sporočili s kongresa Movendi International.
Ta poudarja, da učinkovita alkoholna politika temelji na zmanjševanju cenovne in fizične dostopnosti alkohola, omejevanju trženja in promocije, preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola ter dostopu do zgodnje pomoči in zdravljenja. Na področju tobaka in nikotina pa med ključne ukrepe sodijo okolja brez tobačnega dima in aerosolov, močne omejitve trženja, učinkovita regulacija novih nikotinskih izdelkov ter ukrepi, ki zmanjšujejo njihovo privlačnost in dostopnost za otroke in mlade.
"Želimo Slovenijo, v kateri imajo otroci in mladi čim več možnosti odraščati brez nepotrebne izpostavljenosti alkoholu, tobaku, nikotinu in drugim drogam, odrasli pa okolje, ki podpira zdrave odločitve. Zakonodaja je eden od načinov, kako takšno okolje ustvarjamo. Zato je smer zelo preprosta: varujmo, kar deluje, in izboljšajmo, kar še manjka, ne pa odpirajmo novih poti za večjo dostopnost in normalizacijo teh izdelkov," je izpostavil direktor Inštituta Utrip Matej Košir.
Movendi International poziva slovensko vlado in ministrstvo za zdravje, naj bodo vse morebitne spremembe alkoholne, tobačne in nikotinske zakonodaje v celoti transparentne, utemeljene na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter na presoji vplivov na javno zdravje in človekove oz. otrokove pravice. V proces morajo biti smiselno vključeni neodvisni strokovnjaki, civilna družba, mladinske organizacije in ljudje z izkušnjo škode zaradi zasvojljivih izdelkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje