Vladna služba za obnovo po lanskih poplavah nadaljuje pogovore z lastniki objektov, ki so predvideni za odstranitev. Danes so sestanke z lastniki opravili v Celju. Šefic je v izjavi za medije današnje pogovore označil za konstruktivne. Dejal je, da se dva lastnika stanovanjskih hiš pogovorov nista udeležila, saj nasprotujeta morebitni preselitvi. Neudeležbo obžaluje, saj bi jim, kot je dejal, lahko zagotovili dodatne informacije in pojasnili nekatere konkretne okoliščine.
Sodelavci službe vlade za obnovo po lanskih poplavah in plazovih na čelu z vodjo službe Boštjanom Šeficem so individualne pogovore z lastniki objektov, predvidenimi za morebitno odstranitev, danes opravili tudi v Celju.
V celjski mestni občini je na seznamu za preselitev 35 objektov, največ z območja Medloga in Zagrada.
Šefic je v izjavi za medije današnje pogovore označil za konstruktivne, po njegovih besedah so se pogovarjali tudi o zelo konkretnih vprašanjih. Dejal je, da se dva lastnika stanovanjskih hiš pogovorov nista udeležila, saj nasprotujeta morebitni preselitvi. Neudeležbo obžaluje, saj bi jim, kot je dejal, lahko zagotovili dodatne informacije in pojasnili nekatere konkretne okoliščine.
Poseben pogovor so opravili s predstavnikom gasilskega društva iz Zagrada, saj se tamkajšnji gasilski dom nahaja na poplavnem območju, zato ga je treba preseliti. Ocenil je, da bi ta problem lahko rešili s pomočjo gasilske zveze, ministrstva za obrambo, ki pokriva področje zaščite in reševanja, ter celjske občine.
Po Šefičevih besedah občani, ki so na seznamu za preselitev, razmišljajo predvsem o odškodnini ali nadomestitvenem objektu. Pri občanih, ki nasprotujejo preselitvam, pa je v skrajnem scenariju možnost tudi razlastitev, je dejal.
Šefic je po opravljenih pogovorih z občani v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini sicer ocenil, da se bo približno 40 do 50 odstotkov ljudi odločilo za nadomestitvene gradnje.
Celjski župan Matija Kovač pa je povedal, da je omenjena vladna služba danes na pogovorih gostila lastnike devetih objektov, v prihodnje naj bi bili obravnavani tudi lastniki gospodarskih objektov in javna infrastruktura, ki je bila v ujmi prizadeta.
Glede gasilskega doma v Zagradu je Kovač dejal, da leži na območju visoke poplavne ogroženosti, objekti tovrstnega namena pa se na takšnih lokacijah ne smejo nahajati, saj jim je onemogočeno delovanje v izrednih dogodkih. Poudaril je, da bo občina iskala primerno lokacijo za nov gasilski dom.
Podrobneje je pojasnil tudi, da je na seznamu za preselitev v občini devet stanovanjskih objektov, ki so poplavno ogroženi, in 12 objektov, ki jih ogrožajo plazovi, ostali objekti pa so predvsem gospodarski, dva pa sta v javni rabi, natančneje gre za celjsko drsališče v mestnem parku in že omenjeni gasilski dom v Zagradu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje