Ministrska ekipa premierja Roberta Goloba je na današnji seji razpravljala o ukrepih za delovanje zdravstvenih ustanov po 1. marcu, ko bo v večini zavodov začel veljati umik soglasij za nadurno delo. Kakšne ukrepe je zagotovila, zato da prebivalci ne bomo občutili okrnjenega delovanja zdravstvenega sistema?
Vlada je na današnji seji sprejela več ukrepov za zagotavljanje delovanja zdravstvenega sistema v času stavke sindikata Fides. Začel se namreč sedmi teden stavke, konec tedna pa bodo začeli veljati vloženi preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo, zaradi česar bo po napovedih okrnjeno izvajanje nekaterih nenujnih storitev.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, so ukrepi namenjeni podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, da bodo lahko bolnišnice in zdravstveni domovi še naprej zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo. Prvi ukrep je usmerjen v organizacijo dela. Na podlagi tega bodo lahko direktorji preverili utemeljenost posameznih oblik dela, denimo izmenskega dela, dežurstev in stalne pripravljenosti, s katerimi se zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo.
“To v praksi pomeni, da bodo lahko tam, kjer zaradi nezadostnega števila zdravnikov ne bo mogoče ohraniti trenutnih oblik dela, zdravnike razporedili v izmensko delo. Torej bodo delali enako kot ostali zdravstveni delavci,” je poudaril državni sekretar. Če je obremenitev nekega dežurnega mesta v določeni bolnišnici taka, da ne presega 25 odstotkov obremenitev v rednem delovnem času, bodo lahko direktorji po presoji s strokovnimi sodelavci za taka mesta organizirali pripravljenost na domu, s tem pa zmanjšali obremenitve za zdravnike.
Ob nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči bodo lahko izvajalci organizirali skupno dežurno mesto. V tem primeru bosta javna zdravstvena zavoda sklenila dogovor, v katerem bosta določila lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer bo neprekinjeno prisoten zdravnik.
Šetinc Pašek: Vlada naj zdravniško stavko razglasi za nezakonito
Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek je v javnem pozivu vladi zapisala, da ima vlada zakonsko podlago, da zdravniško stavko razglasi za nezakonito, saj ta, kot je zapisala, očitno iz dneva v dan bolj ogroža zdravje ljudi. “Vlado pozivam, naj s 1. marcem razglasi zdravniško stavko za nezakonito, vodstvom javnih zdravstvenih zavodov pa naj naloži, da po tem datumu prenehajo izplačevati plače stavkajočim zdravnikom,” je med drugim zapisala.
“Ne smemo dopustiti, da ceno stavke nosijo pacienti”
V drugem ukrepu, ki ga je sprejela vlada, so usmeritve glede preklicev soglasij zdravnikov za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Ta ukrep je po besedah Kordeža posledica umika soglasij za nadurno delo določenih zdravnikov in iz tega izhajajoče potrebe po kadru v zdravstvenih zavodih.
“Vlada s tem daje direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu. Če niso, da takšna soglasja prekličejo. Hkrati pa direktorje pozivamo, naj do srede ministrstvu za zdravje posredujejo predloge, kje je zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo izven matičnega zdravstvenega zavoda,” je dejal Kordež.
Državni sekretar je med drugim še poudaril, da je to le prvi sveženj ukrepov, saj bo vlada predvidoma v prihodnjih dneh sprejela še dodatne ukrepe, s katerimi se bo opredelila do upravljanja nabora zdravstvenih storitev v času stavke. “Naj jasno poudarim, naša skrb in vsi ukrepi so usmerjeni v zaščito zdravja ljudi kljub stavki, ki je legitimna pravica vsakega posameznika, vendar ne smemo dopustiti, da ceno tega nosijo pacienti, ki so v tem primeru šibkejši člen,” je še dejal Kordež in dodal, da so omenjeni ukrepi začasne narave in da gre za možnosti, ki jih imajo zdravstveni zavodi.
Na vprašanje, ali bi lahko v naslednjih fazah sprejeli tudi ukrep prerazporejanja zdravnikov med zdravstvenimi ustanovami, je odgovoril, da je ukrepe zelo težko napovedovati. Če pa javni zdravstveni zavodi ne bi zmogli zagotoviti delovanja zdravstvene dejavnosti, denimo delovanje nekega bolnišničnega oddelka, bi se lahko ob dogovoru s sosednjim zavodom tudi premeščalo zdravstvene delavce.
Danes sprejeti ukrepi po besedah Kordeža v “največji možni meri” izhajajo iz zakonodaje. Prihodnji ukrepi, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev, ki morda ne spadajo v zakonsko določen minimum izvajanja v času stavke, pa bodo najverjetneje precedenčni, je napovedal.
V petek je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel povedala, da se na ministrstvu redno sestajajo z direktorji javnih zdravstvenih zavodov in v sodelovanju z njimi pripravljajo ukrepe za zagotavljanje dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev. “Zaradi umika soglasij za nadurno delo je namreč dejstvo, da bomo morali poiskati neke nove načine organizacije dela zdravnikov, na primer izmensko delo, da bodo pacienti dobili ustrezno oskrbo,” je pojasnila. Ob tem je poudarila, da morajo ranljive storitve kljub stavki priti do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo.
Državni sekretar Marjan Pintar je prejšnji teden dejal, da je soglasja za nadurno delo, ki v večinoma v veljavo stopijo v petek, skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov. Tiskovni predstavnik Fidesa v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Milenko Stanković pa je danes dejal, da je v UKC Ljubljana soglasja za nadurno delo umaknilo med 420 in 450 zdravnikov, nekaj zdravnikov je umike naknadno preklicalo. Meni, da marsikateri zdravnik soglasja za nadurno delo ne bo nikoli več podpisal, saj bo videl razliko v kakovosti življenja. Nekateri pa se bodo morda v prihodnosti odločili, da soglasja znova podpišejo, a z omejitvami glede števila nadur.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Preklici v veljavo večinoma stopijo z začetkom marca.
Premier Robert Golob jih je pozval k zaustavitvi stavkovnih aktivnosti. K prekinitvi zdravniške stavke je medtem pozvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah je dovolj merjenja moči na plečih pacientov. Vlado, ki se ni držala že sprejetih dogovorov, pa je pozvala, da pospeši proces celovite plačne reforme.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje