Menu Item
Po okužbi z omikronom zbolimo hitreje in z drugačnimi simptomi. Inkubacijska doba je skoraj polovico krajša, hitri testi pa manj zanesljivi. Cepljeni in preboleli se okužijo veliko pogosteje kot pri prejšnjih različicah. Cepljeni z enim odmerkom Janssena lahko zbolijo s hujšimi simptomi kot cepljeni z mRNK cepivi, vendar ne tako hudo, da bi morali v bolnišnico. Odgovarjamo na najpogostejša vprašanja o okužbi z različico omikron.
Simptomi
Najpogostejši simptomi obolelih po okužbi z omikronom so boleče in razdraženo grlo, kašelj, zamašen nos in izcedek iz nosu ter utrujenost. V nasprotju s starejšimi različicami oboleli ne poročajo o izgubi voha in okusa. To je lahko eden od znakov, po katerem veste, ali ste okuženi z omikronom ali delto.
Eden od značilnih simptomov omikrona je tudi močno znojenje, posebej ponoči, poleg tega pa še glavobol, trebušni krči, bruhanje in driska. Medtem ko so prejšnje različice napadle celice v pljučih in pogosteje povzročile pljučnico, se omikron bolj namnoži v grlu oziroma zgornjem delu dihal.
Po podatkih iz držav, ki jih je omikronski val že zadel, ta različica povzroča blažjo obliko bolezni, vendar še posebej necepljeni lahko zbolijo v hujši obliki in morajo v bolnišnico. Potrjenih je tudi več deset smrti po okužbi z omikronom. V dobro precepljeni Danski, kjer je omikron povzročil strmo rast okužb, se zdaj polnijo tudi bolnišnice, a kot kaže, veliko manj ljudi kot pri prejšnjih različicah potrebuje intenzivno terapijo.
Inkubacijska doba
Inkubacijska doba je čas od okužbe do pojava prvih simptomov bolezni in je pri omikronu bistveno krajša kot pri prejšnjih različicah. Pri prvotni različici je bil ta čas lahko tudi več kot en teden, pri različici delta okrog štiri dni, pri omikronu pa po navedbah ameriškega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi le od 33 do 75 ur, pri večini okrog 2,5 dneva.
Poudariti velja, da lahko okužbo prenesemo na druge že pred pojavom simptomov. Pravzaprav smo v tem času najbolj kužni in je najverjetnejše, da bo pozitiven rezultat pokazal tudi hitri test.
Kako zbolijo preboleli?
Prebolelost je do delte veljala za razmeroma dobro, okrog 80-odstotno zaščito pred ponovno okužbo. Pri omikronu prebolevniki zbolevajo vsaj petkrat pogosteje. Zanesljivih podatkov o tem, kako hudo zbolijo, še ni.
Medtem ko predhodna okužba z eno od različic z začetka grške abecede ne varuje pred omikronom, pa nekatere raziskave kažejo, da bi lahko veljalo obratno. Kot kaže študija iz Južne Afrike, imajo tisti, ki so preboleli omikron obliko covida, štirikrat večjo odpornost proti delti kot nepreboleli. Prav zato virologi menijo, da bi omikron lahko hitro premagal delto in postal prevladujoča različica po vsem svetu.
Odgovora na vprašanje, ali tudi okužba z omikronom lahko povzroči dolgi covid, še nimamo. Strokovnjaki predvidevajo, da tudi milejša bolezen po okužbi z novo različico lahko vodi v dolgotrajnejše težave. Raziskave kažejo, da cepljenje močno zmanjša možnost dolgega covida.
Kako zbolijo cepljeni?
Veliko pogosteje se okužijo tudi cepljeni. Pri cepljenih z vektorskimi cepivi (AstraZeneca, Janssen, Sputnik) je zaščita pred okužbo skoraj nična. Pri polno cepljenih (dva odmerka) s cepivoma mRNK (Moderna, Pfizer) naj bi bila zaščita pred okužbo okrog 30-odstotna, pri cepljenih s poživitvenim odmerkom pa okrog 70-odstotna.
Cepljenje zelo dobro ščiti pred hudo obliko bolezni, zaradi katere bi potrebovali kisik ali celo mehansko predihavanje z ventilatorjem. V ZDA je omikronski val trenutno na vrhuncu. Po pričanju zdravnika z newyorške urgence Craiga Spencerja se bolezen pri cepljenih razlikuje tako:
- Cepljeni s poživitvenim odmerkom (Moderna/Pfizer) zbolevajo v blagi obliki.
- Cepljeni z dvema odmerkoma (Moderna/Pfizer) zbolijo v nekoliko težji obliki: več kašljajo, so bolj utrujeni, vročina je višja ali traja dlje, toda nimajo kratke sape ali težav z dihanjem.
- Cepljeni z enim odmerkom Janssena zbolijo še v nekoliko hujši obliki: počutijo se povsem zanič, imajo več dni trajajočo vročino, hujši kašelj ter kratko sapo. Toda težave niso tako hude, da bi morali v bolnišnico in/ali potrebovali kisik. Ker imajo razmeroma slabo zaščito, je za cepljene z vektorskimi cepivi zelo priporočljiv poživitveni odmerek mRNK cepiva.
- Skoraj vsi, ki so jih morali hospitalizirati, so bili necepljeni, poudarja Craig.
Zanesljivost hitrih testov
Hitri testi pokažejo tudi okužbo z omikronom, vendar so, glede na nekatere raziskave, manj občutljivi.
Antigenski test deluje tako, da zazna prisotnost za koronavirus značilne beljakovine iz ovojnice virusa ne glede na različico (alfa, delta, omikron …). Vendar pa je za to, da test pokaže pozitiven rezultat, potrebna določena količina virusa. Mogoče je, da hitri testi slabše zaznavajo okužbo z omikronom, ker ta povzroča blažje simptome in ker bolezen traja manj časa.
Ker se virusna različica omikron hitreje množi v grlu, v nekaterih državah zdaj brise jemljejo tudi iz grla in ne le iz nosno-žrelnega prostora kot pri nas. Pri nekaterih bolnikih je test pokazal negativen rezultat, ko so bris vzeli iz nosu, in pozitivnega, ko so ga vzeli iz grla. Zato je smiselno, da si ob testiranju s hitrim testom doma najprej vzamemo bris iz grla in nato še iz nosu. Kako to storiti, je prikazano na tej povezavi. Iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so nam odgovorili, da je “glede na to, da se omikron bolje veže na celice in razmnožuje v celicah zgornjih dihal, možno, da se bo spremenila doktrina jemanja brisov. Za zdaj informacij, da bi kje spremenili način jemanja brisov, nimamo. Je pa tudi nazofarinks del zgornjih dihal in je torej bris nazofarinksa popolnoma ustrezen vzorec.”
Ker so hitri testi zanesljivi le, ko imamo veliko količino virusa, jih je smiselno pogosteje ponavljati, še posebno če smo bili v tveganem stiku. Čeprav bo prvi test pokazal negativen rezultat, je priporočljivo, da se pozneje še večkrat testiramo.
Če imamo prehladu podobne simptome, je priporočljivo, da nas osebni zdravnik naroči na PCR-testiranje. PCR-testi so zelo zanesljivi ne glede na različico.
Nalezljivost
Študija raziskovalcev medicinske fakultete Univerze v Hongkongu ugotavlja, da se omikron v dihalih razmnoži kar 70-krat hitreje kot delta. Razlog za njegovo veliko nalezljivost bi lahko bil povezan s tem, da se bolj namnoži v grlu in manj prizadene pljuča.
Z omikronom je koronavirus mutiral v najbolj nalezljivo različico doslej, kar se že kaže v državah, kjer je prevladujoča različica. Na Danskem so na vrhuncu drugega vala beležili največ 600 okužb na milijon prebivalcev, trenutno jih 3.600, krivulja pa se še vzpenja. V Združenem kraljestvu so imeli v drugem valu največ 870 okužb na milijon prebivalcev, zdaj jih imajo 2.500 (na dan v 7-dnevnem povprečju).
Ali bom izvedel, ali sem okužen z omikronom?
Ne. Po PCR-testiranju boste izvedeli le, ali ste pozitivni, ne pa tudi, s katero različico ste okuženi.
Ali gre za določeno različico, v tem primeru omikron, lahko v laboratoriju ugotovijo z metodo sekvenciranja, pri kateri pregledajo zaporedja celotnega genoma virusa. Toda ker gre za kompleksno preiskavo, ne pregledajo rutinsko vseh vzorcev, ampak le manjši del. Preiskava je namenjena ugotavljanju tega, katera različica prevladuje na posameznem območju in kako hitro se širi, ne pa ugotavljanju različice za vsakega bolnika posebej.
Izvajajo pa laboratoriji v bolnišnicah testiranja za hospitalizirane bolnike. Pri njih je pomembno vedeti, s katero različico so okuženi, saj so nekatera zdravila, ki so jih uporabljali za zdravljenje delte, proti omikronu neučinkovita.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje