Vlada je na današnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja predlagala usklajevanje plač v višini 65 odstotkov inflacije, s čimer se sindikati ne strinjajo, saj bi takšna formula po mnenju vodje pogajalske skupine Jakoba Počivavška uzakonila realno padanje vrednosti plačnih razredov. Vladna stran je med drugim predlagala tudi, da bi se nekateri dodatki, kot so dodatek za delo v času epidemije, dodatek za delo ponoči ali v nedeljo in praznično delo, izplačevali v nominalnem znesku in ne več v odstotku od osnovne plače. O vprašanju za prenovo splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta so sindikati ostali brez odgovorov.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so na današnjih pogajanjih odprli vprašanje usklajevanja plač z inflacijo. Po vladnem predlogu bi se plače usklajevale v višini 65 odstotkov inflacije, kar bi začelo veljati, ko bi v celoti zaživel nov plačni sistem. A takšen predlog za sindikate ni sprejemljiv.
Kot je po današnjih pogajanjih pojasnil generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar, obstoječi zakon ne določa obveznosti usklajevanja in je to v celoti prepuščeno dogovoru. A je to imelo za posledico, da se plače skoraj desetletje niso usklajevale, kar je povzročilo realen padec plač v nekaterih skupinah in posledično tudi nesorazmerja med plačami.
Zato vladna stran predlaga, da bi v zakonu določili “avtomatizem” pri usklajevanju plač, je pojasnil Pogačar. Kot je dodal, predlog upošteva javnofinančne omejitve, nov način usklajevanja plač pa bi stopil v veljavo šele takrat, ko bi v celoti zaživel nov plačni sistem, torej po prevedbi plač na novo plačno lestvico in odpravi nesorazmerij, vendar ne kasneje kot leta 2027.
Plače bi se po vladnem predlogu avtomatično uskladile za 65 odstotkov ugotovljene inflacije, je pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Takoj po podpisu dogovora “določena delovna mesta z osnovno plačo nižjo od minimalne”
A vladni predlog za sindikate ni sprejemljiv. Po besedah vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja se namreč na ta način oži polje socialnega dialoga, saj se sindikati ne bi mogli dogovarjati o višji uskladitvi, kot bi jo določili v zakonu. Do takrat, ko bi usklajevanje vpeljali v plačni sistem, pa bi “inflacija pojedla vse učinke” predvidene odprave plačnih nesorazmerij.
Po Počivavškovih besedah bi takšna formula dejansko uzakonila realno padanje vrednosti plačnih razredov in bi povzročila, da bi “pravzaprav že takoj zatem, ko bi bil dogovor podpisan, imeli določena delovna mesta z osnovno plačo nižjo od minimalne plače”.
Vlada predlaga, da bi bili dodatki odslej izplačani v nominalnem znesku
Sicer je vladna stran danes sindikatom predstavila tudi predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Po Pogačarjevih besedah med drugim predlaga, da bi se nekateri dodatki, ki so danes določeni v odstotku od osnovne plače, izplačevali v nominalnem znesku. To bi denimo veljalo za dodatek za delo v času epidemije, dodatek za delo ponoči ali v nedeljo in praznično delo.
Počivavšek je pojasnil, da je bilo premalo časa, da bi lahko predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor natančno preučili, kar velja tudi za predlog, da bi se nekateri dodatki po novem opredelili v nominalnem znesku. Če se bodo za to odločili, pa bo, kot je dodal, ključno, kako bo določena nominalna višina dodatka.
Sicer pa bodo glede predlaganih sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor posebno pozornost po njegovih napovedih namenili določbi, “ki opredeljuje primerljivost med plačami po posameznih stebrih”. “Razumeti je, da nekako sledi predlogu, ki ga je podala naša pogajalska skupina, seveda gre pa za dokaj zahtevno vprašanje, ki ga moramo zato natančno proučiti, se do njega opredeliti,” je še dodal.
Še vedno brez odgovorov o odmeri letnega dopusta
Sta pa tako Štrukelj kot Počivavšek izpostavila, da vladna stran še vedno ni dala jasnega odgovora, ali je tudi predlog za prenovo splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta del celote in brez dogovora o tem vprašanju, kot se je izrazil Štrukelj, “celotna kompozicija plačnega sistema pade v vodo”.
Po Pogačarjevih besedah bo vlada verjetno na koncu ves proces pogajanj, vse rešitve postavila na skupno tehtnico. Je pa spomnil, da je vlada že v okviru izhodišč jasno povedala, da želi ob prenovi plačnega sistema pogledati tudi ostale pravice, ki jih javni uslužbenci imajo, in o njih odpreti dialog.
Kot je izpostavil Štrukelj, vladni predlog v veliki meri znižuje število dni dopustov pomembnim delom zaposlenih v javnem sektorju. Medtem pa Pogačar pravi, da bo kakšen javni uslužbenec imel enako število dni dopusta, kakšen bo imel nekoliko več, kar nekaj javnih uslužbencem pa bo imelo manjše število dni dopusta. So pa v sedanjem sistemu razlike v številu dni dopusta, ki ga imajo javnimi uslužbenci, prevelike, je poudaril.
Počivavšek pa je ob tem opozoril, da prejemajo precej odzivov s strani članstva, da gredo v zadnjem času številni vladni predlogi v smer, ki jo je nekako mogoče razumeti kot napad na starejše v javnem sektorju. Temu je pritrdil tudi Štrukelj z besedami, da je izpostavljanje senioritete, nekih navidezni prednosti starejših v javnem sektorju, že neke vrste diskriminacija.
Vladna stran je sicer sindikatom danes predstavila še uradno stališče do njihovega predloga za višje izplačilo regresa za tiste z nižjimi plačami. Predlogu vlada ni sledila, javnim uslužbencem pa je bil že izplačan regres v višini minimalne plače.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje