Tudi Apple bo moral odslej znati slovensko. Nova zakonodaja o javni rabi slovenščine namreč določa, da bodo morali imeti izdelki, ki se prodajajo pri nas, in so ključni za dostop do storitev informacijske družbe, na izbiro tudi slovenščino. Jezik operacijskega sistema bo moral Apple posodobiti v 18 mesecih, Siri pa bodo morali prevesti v roku dveh let in pol. Zakaj pa ta sprememba ne bo veljala za Netflix in Disney+?
Na zadnji dan marčevske seje so poslanci sprejeli novelo zakona o javni rabi slovenščine. Za zakon, ki zdaj jezik po po 20 letih približuje digitalni dobi, je glasovalo 72 poslancev, proti ni bil nihče. Tako bodo morala – po izteku prehodnega obdobja – tudi najsodobnejše naprave omogočati rabo slovenščine.
Ministrica Asta Vrečko je ob tem poudarila, da gre za prvo večjo zakonodajno spremembo na tem področju po več kot dvajsetih letih. “Številne storitve digitalne družbe so se preselile v digitalno okolje, prebivalci Slovenije pa do njih dostopajo prek različnih komunikacijskih naprav, ki slovenščine še vedno ne podpirajo ali je ne podpirajo v celoti. Sprejeti zakon bo pripomogel k enakovredni zastopanosti slovenščine v digitalnem okolju. To pomeni, da bodo tudi novi avtomobili in naprave podjetja Apple kmalu spregovorile slovensko,” je dejala.
Zakaj zakon velja za Apple, ne pa tudi za Netflix?
Včasih je bila javna raba jezika na napravah omejena na bankomate in parkomate, danes pa se se pogovarjamo z vedno več napravami, je spomnil svetovalec v ministričinem kabinetu Lenart J. Kučić. “Zakon sam po sebi ne bo rešil vseh problemov, je pa to prvi korak k cilju, da bi bila slovenščina enakovredna in polno zastopana tudi v digitalnem okolju,” je dodal. Prek naprav dostopamo do vse več stvari, ki jih potrebujemo: potrebujemo jih za dostop do e-uprave, do medijev, kulturnih vsebin, potrebujemo pa jih tudi za delo in zabavo.
Pogosto javnost v en koš vrže Apple, Netflix in Disney+, gre namreč za najbolj znana podjetja, ki zdaj ne podpirajo slovenščine. “Ko smo situacijo pogledali podrobneje, smo ugotovili, da gre za zelo različne primere,” je pojasnil Kučić. Netflix in Disney+ sta ponudnika avdiovizualnih storitev na zahtevo, zanju velja direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah in načelo države izvora. “Ker je Netflix registriran na Nizozemskem, zanj veljajo nizozemska pravila delovanja po celotni EU. Ker v njihovi zakonodaji ni predpisa, da bi morali ponujati storitve v nacionalnih ali lokalnih jezikih, jim tega ni treba.”
Odločitev je tako prepuščena njim: na velikih trgih se jim prevod splača, ponekod pa razlogi tičijo drugje. “Tako so se na primer na Islandiji odločili, da bodo svoje vsebine prevedli, saj je tam posneto veliko njihovih vsebin, jezikovna politika je tam pomembna, na Netflix pa je naročen velik delež gospodinjstev. Med tem pa v Sloveniji Netflix opaža velik delež deljenja enega računa, uporabnikov, ki zares plačujejo, pa ni veliko,” je razložil Kučić.
Kaj je torej sploh mogoče storiti? Kučić pojasnjuje, da naj bi se evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah predvidoma odpirala 2026. “Skoraj gotovo bo to vprašanje zelo izpostavljeno, saj je v podobni situaciji več manjših držav. Načelo države izvora se neposredno tepe z zavezo spoštovanju jezikov in raznolikosti po EU,” je dodal.
Kateri izdelki bodo morali imeti slovenščino?
Drugače je pri izdelkih, ki so na prodaj v Sloveniji, saj je tu možnosti za omejitve več. “Omejili smo se na naprave, ki jih potrebujemo za dostop do storitev informacijske družbe. Vedeli smo, da to za čisto vsako kitajsko igračo ni izvedljivo.”
Natančen seznam izdelkov, ki bodo morali imeti možnost uporabe slovenščine, je še v pripravi. Načeloma pa bo šlo za stvari, ki imajo več kot en namen in izdelke, ki omogočajo dostop do storitev, kot so e-uprava in mediji. Tako bodo morali biti v slovenščini tudi operacijski sistemi v avtih in digitalni pomočnik na Applovih napravah Siri.
Proizvajalci na nobeni točki niso zagrozili z umikom s trga
Vlada je v zakonu določila dve prehodni obdobji. Proizvajalci bodo morali v 18 mesecih prevesti operacijske sisteme in grafične uporabniške vmesnike v elektronskih napravah. Za govorne uporabniške vmesnike – kot je na primer Siri – pa velja daljše prehodno obdobje. Te bodo morali proizvajalci prevesti v roku dveh let in pol.
Kučić je pojasnil, da sta bila datuma predmet zelo intenzivnih usklajevanj. “Roka sta kompromis. V pogajanjih smo dobili neformalna, a močna zagotovila večine proizvajalcev, da je zadeve mogoče rešiti v tem času. Na nobeni točki pa proizvajalci niso grozili, da tega ne želijo storiti ali da se bodo umaknili s trga.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!