Sodniki so začeli z dvotedenskim protestom. Po besedah predsednice Slovenskega sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević je odziv sodnikov plebiscitaren, saj so na "shod praktično prišli vsi sodniki, ki niso bili odsotni zaradi bolniških ali dopusta, ne glede na to, ali so ali niso člani društva". Vlado in DZ je pozvala, naj k izvrševanju odločbe ustavnega sodišča pristopita takoj. Pravosodna ministrica odgovarja, da bo ustavna odločba glede sodniških plač izvršena v najkrajšem možnem času.
Sodniki so začeli z opozorilnim protestom, ki bo trajal do 24. januarja.
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je danes na prvi dan opozorilnega protesta sodnikov pojasnila, da od ministrstva za pravosodje pričakuje, da se jim ob nespoštovanju ustavne odločbe glede plač sodnikov “prižgejo vsi alarmi”.
Vlado in DZ je pozvala, naj k izvrševanju odločbe ustavnega sodišča pristopita takoj.
Bergant Rakočević je na vprašanje, kako so se na opozorilni protest do sedaj odzvali sodniki, dejala, da je odziv plebiscitaren. “Na protestni shod so prišli praktično vsi sodniki, ki niso bili odsotni zaradi bolniških ali dopusta, ne glede na to, ali so ali niso člani Slovenskega sodniškega društva,” je dejala. Slovensko sodniško društvo ima po njenih besedah trenutno več kot 600 članov. Po zadnjih javno objavljenih podatkih vrhovnega sodišča iz leta 2022 je bilo vseh sodnikov sicer 878.
Na vprašanje, kako bodo v društvu ukrepali, če bo ministrstvo tudi po dvotedenskem opozorilnem protestu sodnikov vztrajalo pri tem, da bo odločbo izvršilo z zamikom, je odgovorila, da bo 30. januarja seja glavnega odbora društva, kjer se bodo odločili, kako naprej. “Upajmo, da bo do takrat do političnih odločevalcev končno prodrla misel, da pravna država stoji in pade na neodvisnosti sodstva, in da bodo zagotovili pogoje za naše neodvisno delo,” je pojasnila Vesna Bergant Rakočević.
Sodniki se bodo sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali
Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.
Vrhovno sodišče je na spletni strani v ponedeljek sporočilo, naj se stranke tudi med opozorilnim dvotedenskim protestom udeležijo vseh razpisanih narokov na sodiščih, razen ko jih sodišča obvestijo o preklicu. Pojasnili so še, da bodo ostale službe sodišč in javne knjige v tem času poslovale nemoteno.
Na Vrhovnem sodišču sicer ne razpolagajo z informacijami o preklicanih obravnavah. Zbiranje tovrstnih podatkov bi bilo izjemno oteženo tako zaradi veliko obravnav, ki so vsakodnevno razpisane na različnih slovenskih sodiščih, kot zato, ker je razlog za preklic določene obravnave razviden le iz spisa v vsaki posamezni zadev.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so danes pojasnili, da bodo spremljali število odpovedanih obravnav. Glede na trenutno sliko do konca tedna ocenjujejo, da gre približno 90 odstotkov odpovedi pripisati protestu sodnikov oziroma njihovi odločitvi za prilagojeno delo. Vendar pa so sodniki pri odločitvi o odpovedi obravnav avtonomni in jim ni treba sporočati, zakaj je kakšna obravnava odpadla, so izpostavili. Tako povsem natančnih podatkov ni pričakovati. Kaže pa, da je odpovedanih več kot polovica kazenskih obravnav.
Na mariborskem so preklicane tri od štirih kazenskih zadev, na kranjskem pa ena od štirih. Na okrožnih sodiščih je sicer preklicana večina pravdnih in gospodarskih zadev. Med preklicanimi gospodarskimi obravnavami je tudi obravnava 78 milijonov evrov vredne odškodninske tožbe zoper nekdanja nemška menedžerja v Adrii Airways Arneja Schusterja in Holgerja Kowarscha. Razlog za preklic sicer ni znan.
Ministrica: odločba bo izvršena v najkrajšem možnem času
Popoldan se je na protest sodnikov in tožilcev odzvala ministrica za pravosodje. Sporočila je, da zamudo ministrstva pri izvrševanju ustavne odločbe obžaluje in vnovič spomnila, da sama mandata za pogovore s sodniki nima, saj da je ta v domeni ministrstva za javno upravo.
Glede ustavne odločbe je dejala, da njena interpretacija ne more biti arbitrarna, a da je treba razumeti, da ustavno sodišče ni določilo, kakšna je primerna višina sodniške plače. To vprašanje ostaja odprto, zato bi od sodnikov želela izrecno slišati, kakšno je razmerje plač, ki po njihovem ustreza nareku ustavnega sodišča.
Nadalje se ji ne zdi konstruktivno, da dialog s sodniki teče preko kamer in da njihova sporočila prejema preko medijev, uradno pa z enotedenskim zamikom. “Veliko bolj ustrezno bi se bilo pogovarjati za zaprtimi vrati in ob konstruktivnem dialogu.” Sodniškemu društvu in društvu tožilcev je v torek poslala vabilo na nujen sestanek, a so vabilo zavrnili z argumentom, da niso dolžni poročati o stavkovnih aktivnostih, je pojasnila.
Spomnila je še, da so sodniki in tožilci novembra pokazali razumevanje do katastrofalnih posledic za proračun, ki so jih imele avgustovske poplave. Stekli so pogovori o začasni kompromisni rešitvi, tekom katerih je vrhovno sodišče predlagalo začasni dodatek v višini 577 evrov bruto za vse sodnike in tožilce, a je predlog zavrnilo, ko je bil že pripravljen kot vladno gradivo. Na ministrstvu so nadaljevali s pripravo drugih predlogov, a jih je 3. januarja, ko bi morala biti ustavna odločba uveljavljena, prehitel čas.
Pravosodna ministrica se je ob tem zahvalila vsem sodnikom, ki zagotavljajo nemoteno delo vseh izpitnih in drugih strokovnih komisij v pristojnosti ministrstva za pravosodje, ter tistim, ki tudi v času stavkovnih aktivnosti nadaljujejo izvajanje že razpisanih obravnav in drugih procesnih opravil.
Sodniki, ki so se jim pridružili tožilci, so že v četrtek za eno uro prekinili delo. Protestirali so zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo. Ministrica je takrat dejala, da bo uskladitev opravljena z zamikov, izjava pa je sprožila novo neodobravanje, saj da ustavno sodišče zamika ne pozna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje