Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z 9 glasovi za in 6 proti potrdil Mateja Čalušić kot primerno kandidatko za kmetijsko ministrico. Za so glasovali poslanci koalicije, proti pa opozicijskih SDS in NSi.
Parlamentarnemu odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je predstavila kandidatka za kmetijsko ministrico Mateja Čalušić. Člani odbora so jo potrdili kot primerno kandidatko. Državni zbor o njenem imenovanju za ministrico odločal v petek.
Mesto ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prazno od 13. oktobra lani, ko je državni zbor s tega položaja razrešil Ireno Šinko.
Matejo Čalušić, ki je v tem mandatu poslanka Gibanja Svoboda, je predsednik vlade Robert Golob kot kandidatko za ministrico predlagal prejšnji teden. Čalušić je šele drugi izbor premierja za ta položaj. Golob je najprej napovedal, da bo za kmetijskega ministra predlagal upokojenega majorja Vojka Adamiča. Poudarjal je, da “bomo vsi pozitivno presenečeni”, kako Adamič pozna kmetijstvo. Potem ko se je Adamič pred novim letom predstavil poslancem Gibanja Svoboda, pa si je Golob premislil. V poslanski skupini največje vladne stranke so bili namreč nad Adamičevo predstavitvijo močno razočarani in so jo ocenili kot zelo slabo.
Golob je nato za izpraznjeni položaj predlagal Čalušić, v javnosti pa je završalo zaradi njene izobrazbe. Na kandidatni listi, ki jo je pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 objavila Državna volilna komisija (DVK), in na spletni strani DZ je bilo namreč zapisano, da je Čalušić univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, kar pa ne drži, saj ima diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje. Odgovornost za napako so prevzeli v stranki Gibanje Svoboda. Pojasnili so, da je pri vnosu oziroma posredovanju podatkov o poslanki in njeni izobrazbi “očitno prišlo do neželene napake”. Na parlamentarnih spletnih straneh so zdaj navedeni pravi podatki.
“Z vso odgovornostjo zagotavljam, da se nisem lažno predstavljala. Do napake je prišlo zaradi nepozornosti pri oddaji kandidatnih list,” je na začetku svoje predstavitve poslancem danes poudarila Čalušić. “Žal mi je, da je do napake prišlo, vendar naj poudarim, da je bila v vseh dokumentih, ki sem jih posredovala stranki, moja izobrazba pravilno navedena,” je povedala. Dodala je, da je bil njen naziv pravilno naveden tudi na lokalnih volitvah, kjer je kandidirala. “Priznam pa, da bi morala natančno pogledati vse svoje podatke, zato se moram za tako površnost jasno opravičiti,” je dejala. Njeno izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Malo zemlje, nizki dohodki
“Z 853 kvadratnimi metri obdelovalne zemlje na prebivalstva smo na repu evropskih držav, to je dvakrat manj od povprečja EU,” je poudarila kandidatka in dodala, da je bilo v letu 2020 v primerjavi z letom 1991 v Sloveniji več kot 44 tisoč manj kmetijskih gospodarstev. “Danes jih je okrog 68 tisoč. Povprečna starost upraviteljev kmetij je visoka, 58 let. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva pa je 7 hektarjev,” je naštela podatke. Opozorila je na slab dohodkovni status, ki je zelo odvisen od podpor iz proračuna. Te ob slabših letinah pomenijo tudi polovico dohodkov kmetij, je povedala Čalušić.
Poudarila je, da je za kakršenkoli napredek nujno “resno in kontinuirano prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe”, pa tudi pomen mladih naslednikov kmetij. “Ni skrivnost, da v stranki, ki ji pripadam, zagovarjamo napredne prakse v kmetijski proizvodnji in zagotavljanje najvišjih standardov dobrobiti za rejne živali, v duhu odgovornosti do zanamcev in etičnosti do same narave,” je dodala.
Poudarek v kmetijstvu mora biti po njenem mnenju na spodbujanju inovacij in prenosu znanja v prakso. Pri svojem delu se bo med drugim zavzemala za ohranjanje družinskih kmetij na hribovitih območjih, spodbujala pa bo tudi prehod na trajnostne oblike kmetovanja in predelavo v izdelke z dodano vrednostjo. “V Sloveniji žal še ni zadostnega zavedanja, da obdelana zemlja na podeželju pomeni tudi prehransko varnost ljudem v mestu,” je poudarila. Prehransko varnost bi po njeni oceni lahko zagotovili tudi z več rastlinske pridelave hrane. Pri zelenjavi se ji odstotek samooskrbe zdi še posebej nizek. Velik potencial za razvoj pa po njenem mnenju v Sloveniji predstavlja sadjarstvo.
Kaj bodo njene prioritete, si oglejte v spodnjem videu:
Če bo večina poslancev odbora Čalušić potrdila kot primerno kandidatko, bo državni zbor o njenem imenovanju za ministrico odločal v petek.
Ključno je povečati samooskrbo z rastlinskimi proizvodi
“Vemo, koliko smo samooskrbni z živalskimi proizvodi, žal pa nismo samooskrbni z rastlinskimi proizvodi ter sadjem,” je poslancem povedala Čalušić. “Prehransko varnost bomo zagotovili tudi z več rastlinske pridelave hrane,” je poudarila. Opozorila je tudi na nujnost ohranjanja rodovitnosti tal. “Ključni ukrepi spopadanja s podnebno krizo bodo zadeli tudi spremembe pri prehranjevalnih navadah in pridelavi hrane oziroma usmerjanja v večjo rastlinsko porabo,” je dejala.
Čalušić se je dotaknila tudi živinoreje. “Krmna žita za živali izpodrivajo krušna žita za prehrano ljudi. Leta 1991 smo pšenico in piro pridelovali na 40 tisoč hektarjih, leta 2022 pa le še na 27 tisoč hektarjih,” je navedla. Povedala je, da ima Slovenija velike naravne danosti za ekološko pridelavo, a jih ne izkorišča in tako ekološke pridelke v veliki meri uvažamo. Nadaljevala bo s pogovori v svetu za ekološko in trajnostno pridelavo hrane, ki so ga ustanovili na pobudo Svobode. Poudarila je, da morajo biti javni zavodi zgled pri nabavi lokalne ekološke hrane.
O zakonu o zaščiti živali je dejala, da gre za eno od prioritet, da ga morajo spraviti v življenje, sodelovanje nevladnih organizacij z državnimi organi na tem področju pa označila za koristno.
Povedala je, da svojo predhodnico Ireno Šinko izredno spoštuje in da je z njo dobro sodelovala.
Kakšno je njeno stališče o nutrijah in velikih zvereh, si oglejte v spodnjem videu:
Čalušić je leta 2012 diplomirala na ljubljanski biotehniški fakulteti, kjer se je kasneje usposabljala za svetovalko za fitofarmacevtska sredstva. Po izobrazbi je diplomirana inženirka agronomije. Pred vstopom v parlament je 36-letna Čalušić delala kot administratorka in vodja lokala v družinskem podjetju, bila pa je tudi svetovalka za fitofarmacevtska sredstva v specializiranih kmetijskih prodajalnah. V sedanjem mandatu je podpredsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
V kabinetu predsednika vlade so sicer sporočili, da Čalušić v svoji viziji izpostavlja potenciale Slovenije, ki bi lahko postala prepoznavnejša zelena destinacija. “Za to pa je potrebno več vlagati v znanja in inovacije, vitalnost in konkurenčnost podeželja, spodbujati kratke dobavne verige in lokalno samooskrbo, predvsem pa poskrbeti za učinkovitejšo rabo naravnih virov in diverzifikacijo podeželskih skupnosti,” so zapisali.
Veliko perečih tem na področju kmetijstva
Poslanci lahko kandidatko povprašajo o vseh perečih temah tega resorja. V javnosti so v zadnjem času najbolj odmevali zakon o zaščiti živali ter primer odvzema goveda na kmetiji v Leskovcu in sporno postopanje veterinarske inšpekcije. Prav tako so bile tema novic v letu 2023 pogosto nutrije, odlov katerih je odredilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Lansko leto so zaznamovali tudi protesti kmetov. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič sicer ni želel vnaprej ocenjevati kandidatke za novo kmetijsko ministrico Mateje Čalušić, med problemi kmetijstva pa je izpostavil nizke odkupne cene ter uredbene, zakonodajne in normativne težave. “Pozivamo novo ministrico, da aktivno prisluhne in sliši glas mladih kmetov in mladih s podeželja,” pa so poudarili v Zvezi slovenske podeželske mladine.
Najpomembnejša tema pa je zagotavljanje prehranske varnosti in samooskrbe v času, ko imajo podnebne spremembe že izjemen vpliv na pridelavo hrane. Kot opozarjajo strokovnjaki, je slovensko kmetijstvo povsem nepripravljeno. “V Sloveniji imamo le 8.000 namakalnih sistemov in le 4 odstotke kmetijskih površin, ki so v uporabi, ima namakalne sisteme,” je nedavno opozorila dr. Marina Pintar z ljubljanske biotehniške fakultete. Nizozemska jih ima denimo 30 odstotkov. Imamo načrte, med drugim za namakanje v Prekmurju, toda zanje ni zagotovljenega dovolj denarja, je dodala. Klimatologi napovedujejo, da bo vsako leto huje.
Ob razrešitvi bivše ministrice vihar v Svobodi
Pod omenjeni resor spada tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Po tistem, ko se je izkazalo, da smo Slovenci zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov, Irena Šinko pa je branila ravnanje uprave, jo je premier Golob odslovil. Ministrica sama ni želela odstopiti, zato je o njeni razrešitvi odločal državni zbor.
Takratna razprava pa je povzročila tudi vihar v Gibanju Svoboda. Predsednica državnega zbora in poslanka Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je v razpravi namreč dejala, da Šinko spoštuje, da je kmetijska ministrica delovala strokovno in da ne bo glasovala o razrešitvi. Klakočar Zupančič se je glasovanja res vzdržala. Poslanka Mojca Šetinc Pašek pa je sicer glasovala za razrešitev, a na glas povedala, da je po njenem mnenju Šinko delo na ministrstvu zastavila strokovno ter se “skušala izogniti temu, da bi podlegla pritiskom raznoraznih lobijev, najsi bodo to kmetijske zbornice in združenja ali pa aktivistične ljubiteljske združbe in skupine”.
Šetinc Pašek so zatem izključili iz Gibanja Svoboda, Klakočar Zupančič pa je odstopila kot podpredsednica stranke. “Vsi se zavedamo, kaj pomeni igrati za eno ekipo,” je takrat dejal predsednik stranke in premier Golob.
Po razrešitvi Šinko je vodenje kmetijskega resorja začasno prevzel obrambni minister Marjan Šarec. Če bo večina poslancev odbora danes Čalušić potrdila kot primerno kandidatko, bo državni zbor o njenem imenovanju za ministrico odločal v petek.
Če bo Čalušić postala ministrica, je prvi na vrsti, da jo nasledi v poslanskih klopeh Uroš Brežan. Ta je bil v Golobovi vladi minister za naravne vire in prostor, a ga je premier lani jeseni odslovil hkrati s kmetijsko ministrico Šinko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje