Spremembe za paciente: skoraj 16.000 ljudi lažje do zdravstvenih storitev

Minister za zdravje Tadej Ostrc je na novinarski konferenci predstavil spremembo uredbe, ki jo je vlada sprejela v četrtek.

Ena ključnih sprememb je plačilo ortopedskih posegov po realizaciji v celotni javni zdravstveni mreži. Ostrc je pojasnil, da so v zadnjem času natančno spremljali realizacijo programa in gibanje čakalnih seznamov, podatki pa so pokazali, da je bilo v prvih petih mesecih leta opravljenih 8,3 odstotka ortopedskih storitev manj kot v enakem obdobju lani, od januarja do julija pa se je skupno število čakajočih na te posege povečalo za 633 ljudi.

Ocenjujejo, da bo zaradi ukrepa do konca leta opravljenih vsaj 700 dodatnih ortopedskih posegov.

Širitev ambulant družinske medicine

Na primarni ravni širijo programe ambulant družinske medicine, dispanzerjev za ženske, fizioterapije in pedopsihiatrije. "Kot sem večkrat povedal, je močna primarna raven temelj zdravstvenega sistema. Če primarna raven deluje, imamo več storitev blizu doma in to pomeni manj nepotrebnih napotitev na sekundarni nivo in manj pritiska tako na bolnišnice kot na urgentne centre," je prepričan minister.

Širitev ambulant družinske medicine po njegovih besedah pomeni dodatno financiranje zmogljivosti za obravnavo približno 3.000 zavarovanih oseb. Iz novele uredbe izhaja, da širijo ambulante družinske medicine v občini Dobrova - Polhov Gradec za 0,20 tima, v občini Bloke za 0,5 tima, v občini Vodice za en tim in v občini Železniki za 0,2 tima.

Dispanzer za ženske širijo v Zdravstvenem domu (ZD) Logatec za 0,2 tima ter v občinah Škofljica in Ig za en tim. Dodatnega 0,2 tima fizioterapije bodo financirali v občini Dobrepolje, program pediopsihiatrije pa širijo v ZD Lenart za en tim in ZD Gornja Radgona za 0,1 tima.

Zagotovili so tudi financiranje za dodatnih 3.500 preiskav z magnetno resonanco (MR) v ZD Maribor. "Če imamo aparat, kader in paciente, ki čakajo, mora sistem omogočiti, da se te zmogljivosti za pacienta tudi uporabijo," je prepričan Ostrc.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana pa širijo program PET-CT preiskav v obsegu 1.800 preiskav. "S tem obseg financiranja prilagajamo dejanskim potrebam pacientov in realnim zmogljivostim izvajalca," je pojasnil.

Novela uredbe prinaša tudi boljše vrednotenje posegov TAVI, torej posegov, pri katerih zamenjajo srčno zaklopko brez klasične operacije na odprtem srcu. Analiza je pokazala, da je bil poseg zaradi sprememb vrednotenja podplačan v primerjavi z letom 2025. Ostrc je dejal, da je precej nižja cena od realnih stroškov pri nekaterih izvajalcih povzročala precejšnje izgube v poslovanju in bi lahko ogrozila nadaljnje operativne posege. Z novelo uredbe cene približujejo tisti iz leta 2025, bo pa še vedno nekoliko nižja.

Zagotavljajo tudi financiranje zdravstvenih programov za skoraj 470 dodatnih mest v domovih za starejše po Sloveniji, in sicer gre za financiranje zdravstvene nege, osnovnega zdravljenja in dnevnega varstva.

Dodatni finančni učinek sprememb uredbe je 13,8 milijona evrov, zaradi sprememb pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po njegovih besedah ne bo potreboval dodatnih sredstev iz državnega proračuna, saj je bilo poslovanje zdravstvene blagajne v prvi polovici leta ugodnejše od načrtovanega. "Se pravi, da je nekaj sredstev ostalo in ta sredstva zdaj namenjamo v storitve za paciente," je še povedal Ostrc.

Pripravili tudi osnutek zakona o skladu za redke bolezni otrok

Na ministrstvu za zdravje so pripravili osnutek zakona o državnem skladu za financiranje naprednega zdravljenja redkih bolezni otrok, je še pojasnil minister. Gre za samostojen sklad, ki po besedah Ostrca ne bo odvisen zgolj od enega finančnega vira. Prav tako načrtujejo pridobitev mnenja širše skupine o ustreznosti zdravljenja.

Ocenil je, da zdajšnja zakonska ureditev v praksi ni zaživela. Nov sklad so si zamislili kot mehanizem za obdobje, ko je napredno zdravljenje v tujini že dostopno, v slovenskem sistemu pa še ne. "Ko medicina otroku ponudi realno možnost zdravljenja, mora imeti država solidarnostni mehanizem, da mu to možnost pomaga tudi dejansko doseči," je prepričan.

Kot je pojasnil Ostrc, si želijo vzpostaviti širši model financiranja, da sklad ne bo odvisen samo od enega vira in od vsakoletnega dodatnega financiranja iz državnega proračuna. Osnutek predvideva kombinacijo različnih virov, med drugim sredstva iz že obstoječih davčnih prilivov, prostovoljno sodelovanje gospodarstva in industrije, davčno razbremenjene donacije in evropska sredstva. Odpira tudi možnosti za morebitne dogovore s proizvajalci zdravil, je dodal.

"Pomembno je, da zaradi vzpostavitve sklada ne uvajamo nobenega novega davka," je zatrdil. Dodal je, da morajo osnutek sicer še uskladiti z ministrstvom za finance in drugimi resorji ter z ostalimi koalicijskimi partnerji. Prva koalicijska usklajevanja bodo stekla danes, je napovedal.

Na vprašanje, ali bo za odobritev zdravljenja v tujini še vedno zadolžen zdravniški konzilij za napredna zdravljenja Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je Ostrc pojasnil, da bo mnenje vedno temeljilo na stroki. Hkrati je dodal, da bo o zdravljenju sicer presodila širša skupina, ki bo odločala v razumno kratkih rokih.

Ministrstvo za zdravje osnutka zakona sicer še ni javno objavilo.