Jadranski otok, na katerem so le štirje prebivalci in več kot 30 tisoč knjig

Košljun je majhen otok v zalivu blizu Punta, na jugozahodni obali Krka. Od celine je oddaljen približno 750 metrov in do njega se lahko z ladjo iz pristanišča pripeljete v približno desetih minutah. Na otoku živijo le štirje frančiškani. V samostanu, kjer so nastanjeni, pa skrbijo za knjižnico s približno trideset tisoč knjigami.

To pa ni navadna zbirka. Poleg starih in redkih izdaj so ohranjeni tudi številni rokopisi in zgodovinski dokumenti. Posebno mesto zasedajo inkunabule, tj. knjige, ki so bile natisnjene v prvih desetletjih po izumu tiska, in stari pergamenti iz samostanske glasbene zbirke, piše N1 Hrvaška.

V istem kompleksu je tudi etnografski muzej z zbirko, ki prikazuje, kako je nekoč bilo videti vsakdanje življenje na Krku. Razstavljeni so modeli ladij, lesena posoda, orodje, oprema za sirarstvo, tradicionalni instrumenti sopele, tkalski pripomočki, noše in keramika. Na ogled pa so postavljeni tudi stari kovanci in geografski atlasi.

Košljun se od drugih počitniških krajev na Jadranu razlikuje prav po tem, česar nima. Na otoku ni kavarn, restavracij ali nakupovalnih objektov.

Na skorajda celotnem območju se razprostira gost gozd s črni hrastom, na otroku pa so zabeležili več kot 540 rastlinskih vrst. Otok je poleg tega tudi zaščiten kot naravni park.

Za obisk otoka zadostujeta približno dve uri. Toliko časa traja, da si brez naglice ogledate samostan in zbirke, se sprehodite po gozdu in obkrožite obalo.

Ob morju je kip sv. Frančiška, na vhodu v samostanski kompleks pa obiskovalce pozdravi pozdrav "Mir in dobrota", napisan v glagolici.

Zakaj so si menihi izbrali ta otok?

Pred frančiškani so na otoku živeli benediktinci, ki so ustanovili opatijo. Arheološke najdbe pa kažejo, da je življenje na Košljunu obstajalo že pred prihodom krščanstva.

Frančiškane so podpirali knezi Frankopani, njihove sledi pa so vidne še danes. V cerkvi so ohranjeni njihovi grbi, prav tako grob Katarine Frankopan z originalnim nagrobnikom, piše N1 Hrvaška.

Samostan pa je bil zgrajen skladno z naukom svetega Bernardina Sienskega, ki je verjel, da bi morali menihi živeti daleč od mest. Ker je otok obdan z morjem in gozdom, je bil torej idealna izbira za samostan.

Legenda o nastanku

Kot večina starih mest na Jadranu ima tudi Košljun legendo o svojem nastanku. Po njej je bilo na mestu današnjega zaliva nekoč rodovitno polje, ki je pripadalo dvema bratoma. Ko je prišel čas za delitev pridelka, je eden poskušal pretentati drugega, ki je bil slep.

Potem ko je prevarani brat zavpil za pravico, je morje po legendi poplavilo celotno polje. Nad vodo je ostal le del zemlje, ki je pripadal slepemu bratu. To je po legendi današnji Košljun.