Boris Šuštar in njegova soproga Rozana Šuštar sta znova lastnika podjetja Marinblu, ki je dvignilo ogromno prahu zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev. Lastnika sta znova postala po prisilni poravnavi in odpisu 5,5 milijona evrov dolga.
Podjetje Marinblu je, potem ko so poleti 2022 na dan prišle zgodbe o hudih kršitvah delavskih pravic in higienskih pomanjkljivostih, zaradi številnih odpovedi naročil zašlo v finančne težave.
Lastnika, nekdanji državni sekretar Boris Šuštar in njegova soproga Rozana Šuštar, sta ga pred stečajem skušala rešiti s pomočjo prisilne poravnave in odpisom večmilijonskih dolgov.
To jima je v tem času tudi uspelo, a sta se v zameno morala odpovedati lastništvu, tako da je Marinblu prešel v roke enega od upnikov, podjetja Algoja.
A šlo je le za premišljen manever, s katerim sta zakonca izkoristila luknje v stečajni zakonodaji, zdaj sta namreč vnovič lastnika Marinbluja, so pred dnevni poročale Primorske novice. Lastnika Marinbluja sta postala preko podjetja Delmar iz Izole, po poročanju Financ pa sta za stara nova lastnika za Marinblu plačala 174.592 evrov.
V luči primera prihaja do pozivov k spremembam insolvenčne zakonodaje in pospešku postopkov na sodiščih. Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Andrej Perdan je dejal, da bi moral vsak insolventni postopek, bodisi prisilna poravnava ali stečajni postopek težiti k temu, da so poplačani pravi upniki, ne pa t. i. slamnati upniki, za katerimi se pogosto skrivajo lastniki in/ali poslovodstvo.
“Še slabše pa je, če ti ponovno postanejo lastniki, kot je to očitno v primeru družbe Marinblu. Slednji se na takšne postopke ali že prej pripravijo ali pa na podlagi prenosa (odkupa) terjatev šele pozneje postanejo upniki v insolventnem postopku, v katerem ne bi smeli biti upniki,” je opisal svoje izkušnje.
Še brez epiloga z očitki o kršitvi pravic delavcev
Na drugi strani pa primer Marinblu še ni dobil epiloga v zvezi z očitanimi kršitvami pravic delavcev. Delavska svetovalnica, ki je pomagala dogajanje razkriti, je namreč zoper podjetje vložila kazensko ovadbo. Okrožno državno tožilstvo v Kopru je konec leta 2022 na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico zoper dve fizični in dve pravni osebi zaradi kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Na sodišču so za STA pojasnili, da je zadeva v ugovornem postopku.
V predkazenskem postopku je bilo sicer ugotovljeno, da delavcem niso bili plačani dodatki za nočno delo, delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih; ni jim bila omogočena pravica do zakonsko predpisanega počitka, kršena so bila tudi določila o trajanju delovnega časa v nasprotju z zakonskimi obveznostmi v času od januarja 2020 dalje.
V Marinbluju so glede na objavo na Ajpesu v zadnjem četrtletju lani vknjižili 1,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, ob tem pa zabeležili 25.369 evrov čiste izgube. Za stroške dela je šlo v tem času 49.912 evrov.
Očitki: 40 ur neprekinjenega dela, stalno nadziranje s kamerami …
Afera Marinblu je izbruhnila junija 2022, ko so mediji začeli poročati o izkoriščanju delavcev v obratih za predelavo rib Marinblu in Selea. Slišati je bilo, da se zaposlene v teh podjetjih sili v 40 ur neprekinjenega dela, da prihaja do nepravilnosti pri izplačilu plač, nadur in regresa, da se delavce stalno nadzira s kamerami in se jih v primeru počitkov graja prek telefonov ter da tuji delavci životarijo v skladiščih nad proizvodno linijo.
Na dan so prišle tudi informacije o higienskih pomanjkljivostih v proizvodnji in goljufivih praksah, od pojava črvov do primerov, ko naj bi vrnjene ribe po spiranju v mrzli vodi ponovno zapakirali in odpremili na trg. Šuštarjeva sta vse očitke zanikala, so pa marsikatere nepravilnosti potrdile različne inšpekcije.
Dogajanje v Marinbluju je pospešilo tudi priprave novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je zaostrila pravila evidentiranja delovnega časa, a že vse od novembra lani, odkar je v uporabi, deli socialne partnerje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje