Število samomorov upada, a Slovenija še vedno občutno nad evropskim povprečjem

V zadnjem desetletju je v Sloveniji opaziti trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah, kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kot je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje NIJZ Saška Roškar, smo v Sloveniji lani zabeležili manj samomorov kot leto prej.

Med žrtvami je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Koeficient umrlih oseb zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je tako lani znašal 15,77.

"Če to številko primerjamo z dolgoletnim slovenskim povprečjem, potem lahko rečemo, da gre za zelo spodbuden podatek, ker je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla. Kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, zato so bolj merodajni dolgoletni trendi. Če pogledamo obdobje od leta 2016, potem lahko prav tako rečemo, da se nakazuje trend upadanja količnika pri obeh spolih, je pa to nekoliko bolj izrazito pri moških, kar je seveda spodbuden podatek," je dejala Roškar.

V zadnjem desetletju je po njenih besedah opaziti trend upadanja samomora v vseh starostnih skupinah, še vedno pa najbolj ogrožena starostna skupina ostajajo starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča, ker se med njimi, zlasti spet med moškimi, povečuje število dejavnikov tveganja.

Regionalne razlike

Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem beležili v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira.

NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora.

Preventivno delo z mladimi in usposabljanje strokovnjakov

Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi.

Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1.200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih.

Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek pa je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav.

Njihovo združenje letos obeležuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali strokovno knjigo, v kateri se bodo različni avtorji dotaknili prepoznavanja in razumevanja kompleksnosti čustvenih stisk in možnih oblik pomoči. Ves čas se sicer ukvarjajo s svetovanjem in pomočjo pri reševanju čustvenih stisk in težav.

Svetovanja potekajo v 18 krajih, vanje pa se lahko vključi vsak brez formalnih ovir ali napotnice, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje, tako da so lani njihovih svetovalci opravili že 8743 pogovorov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.