Decembra smo v Sloveniji po Arsovih podatkih našteli enajst potresov, od tega kar sedem v zadnjem tednu. Seizmologinja Polona Zupančič je za N1 pojasnila, da tolikšno število potresnih sunkov v tako kratkem času ni nenavaden pojav. "Za Slovenijo je značilna zmerna potresna aktivnost in v zadnjih 18 letih zaznamo dva tisoč potresov na leto," je povedala in dodala, da nas potresov ne bi smelo biti strah, če bi le bili na njih pripravljeni.
V zadnjem tednu so seizmologi kar dvakrat zaznali potres v Novem mestu in po enega v Mariboru, Ljutomeru in danes zgodaj zjutraj v bližini Logatca. Popoldne in zvečer so se tla ponovno stresla tudi v okolici Ljutomera. Šlo je za šibka potresna sunka, z magnitudo 1,9 in 1,6.
V Sloveniji, državi z zmerno potresno nevarnostjo, velja največja potresna nevarnost na skrajnem zahodu države, kar je posledica velike potresne aktivnosti v Furlaniji. Večja potresna nevarnost v zahodni Sloveniji sovpada tudi z najpomembnejšimi dinarskimi prelomi, kot sta Idrijski in Raški, ki sta precej aktivna.
Zunanji dejavniki ne vplivajo na nastanek potresov
Večja potresna nevarnost velja tudi za vzhodni del države, okoli Brežic. Potresna nevarnost je ob tem znatna tudi v osrednjem delu Slovenije in v pasu od severozahoda do jugovzhoda. V vzhodni Sloveniji je na drugi strani potresna nevarnost manjša od preostale Slovenije, močni potresi so tam redkejši, je za N1 pojasnila seizmologinja Agencije RS za okolje (Arso) Polona Zupančič.
Ob tem se pogostokrat marsikdo sprašuje, ali na potrese vplivajo zunanji dejavniki, kot je vreme. Zupančič je odgovorila, da ne. “Potresi v Sloveniji se dogajajo pogosto na globini 5 do 15 kilometrov v Zemlji. Vplivi s površja na takšni globini nimajo vpliva in so pri tektonskih premikih izključeni,” je dejala. “Vsi potresi imajo namreč eno gonilo, in to je premik tektonskih plošč. Za Slovenijo je tako denimo pomembno, kako se premika afriška plošča proti evropski. Vmes je tudi še ena manjša – jadranska mikroplošča, ki vpliva na potresno dogajanje pri nas,” je potresno dejavnost opisala seizmologinja.
Prebivalci čutijo povprečno 100 potresov na leto
Po besedah Polone Zupančič v Sloveniji od leta 2004, ko je začela obratovati državna mreža potresnih opazovalnic, izmerimo dobrih dva tisoč potresov na leto. “To so večinoma šibkejši potresi. Večini teh potresov ne sledi močnejši potres. Prebivalci Slovenije pa čutijo povprečno 100 potresov na leto,” je dodala.
Ker potresni sunki pri nas niso nenavaden pojav, to pomeni, da bi moralo prebivalce območij z večjo potresno nevarnostjo skrbeti? Decembrski potresi, ki smo jih zaznali v zadnjih dneh, sicer niso presegli magnitude 3,3. “Gre za šibke potrese. Če bi se primerjali s Finsko, kjer je potresov res malo, bi to pomenilo še kar močan potres. Če pa se primerjamo z Italijo, Turčijo, Japonsko in ne nazadnje Kalifornijo, so to šibki potresi. Vse do magnitude 5,5,” je dejala seizmologinja Zupančič.
Dodala je, da nas takšnih potresov ni treba skrbeti, saj so premajhni, da bi sprožili kaj večjega. Pri tem je sicer opozorila, da ni mogoče, ker gre za naravne pojave, natančno napovedati, kje, kdaj in kako močan potres se bo zgodil. “Potresov nas ne bi smelo biti strah, če bi bili nanje pripravljeni. Potres ni huda katastrofa, če ga doživimo zunaj na prostem, v oddaljenosti od objektov. Prav tako, če bi živeli v stavbah, ki so potresno odporne, in če bi upoštevali večino priporočil Uprave za zaščito in reševanje, kako ravnati pred, med potresi in po njih,” je še ocenila Zupančič.
Zupančič je ob tem poudarila, da bi morali biti na potrese vedno pripravljeni. “Zanašati se na to, da bomo potres lahko napovedali in predvidevali, ni realno, in ni prav, da se ljudem ta zemeljski pojav pojasnjuje na tak način,” je sklenila.
