Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov je po mnenju Zagovornika načela enakosti diskriminatoren. Na podlagi omenjenega zakona je več kot 600 tisoč upravičencev aprila 2022 prejelo 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka za omilitev posledic energetske revščine - med njimi upokojenci, invalidi, nekateri prejemniki otroških dodatkov, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, pa tudi vsi prejemniki dodatka za veliko družino ter rejniki. Kot izhaja iz ocene, so vavčerje prejeli tudi tisti, ki ne trpijo energetske revščine ali nimajo nizkih dohodkov, niso ga pa prejeli posamezniki, ki naj bi jim bil primarno namenjen.
Iz danes izdane ocene Zagovornika načela enakosti je zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, na podlagi katerega je več kot 600 tisoč upravičencev aprila prejelo energetske vavčerje v višini 150 evrov, diskriminatoren.
Za oceno zakona, ki je bil sprejet februarja, v času vlade Janeza Janše, so se pri Zagovorniku odločili na podlagi večjega števila prijav pobudnikov, ki so poudarili, da sporna določba na neenak način obravnava različne kategorije socialno šibkih prebivalcev, pomoč naj bi bila razdeljena arbitrarno in nepravično. Prijavitelji so zatrjevali, da zakon pri določitvi upravičencev do solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine na neenak način obravnava različne kategorije socialno šibkih.
Kot piše v oceni, je treba pri sprejemanju ukrepov, s katerimi naj bi odpravili manj ugoden položaj oseb z določeno osebno okoliščino v primerjavi z drugimi, ki te osebne okoliščine nimajo, utemeljiti, zakaj je nekdo deležen privilegirane obravnave. Ocenjevani zakon teh podlag ni imel, zato so sredstva prejeli tudi tisti, ki jih niso potrebovali. Prav tako jih niso prejeli vsi tisti, ki bi jih morali, glede na osebe okoliščine premoženjskega stanja in življenja v energetsko revnih gospodinjstvih. Vladi je zato priporočil, naj v bodoče pri podobnih ukrepih z analizami utemelji kategorije upravičencev do dodatkov.
Kdo je prejel energetski vavčer?
1. upokojenci, katerih prejemek je za mesec december 2021 znašal 1000 evrov ali manj,
2. upravičenci do nadomestila za invalidnost za mesec december 2021 po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
3. prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec december 2021,
4. upravičenci do otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda za mesec december 2021,
5. upravičenci do dodatka za veliko družino za leto 2021 in
6. rejniki, ki so imeli v decembru 2021 sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.Posamezniki, ki so bili za leto 2021 upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok, pa so poleg dodatka v višini 150 evrov, prejeli tudi dodaten dodatek v višini 50 evrov.
Več o tem, lahko preberete v članku Energetski dodatek: kdo ga dobi?
Čeprav je bil zakon prepoznan kot legitimen, “sprejeti ukrep ni bil ne ustrezno ne nujno sredstvo za doseganje legitimnega cilja”. Zagovornik ocenjuje, da za namen uvedbe tega posebnega ukrepa niso bile pripravljene analize, ki bi dokazovale manj ugoden premoženjski položaj nekaterih skupin upravičencev. Na primer rejnikov in velikih družin. Prav tako ni bila upoštevana okoliščina prebivanja posameznikov, da bi enkratni solidarnostni dodatek prejeli tudi tisti z najvišjimi izdatki za energente oziroma tisti, ki živijo v gospodinjstvih z nizko energetsko učinkovitostjo. Med upravičenci dodatka so se tako znašli tudi isti, ki ne trpijo energetske revščine ali nimajo nizkih dohodkov. Po drugi strani pa ga niso prejeli ranljivi posamezniki, ki naj bi jim bil ukrep primarno namenjen.
Dodatek prejeli tudi tisti, ki ga niso potrebovali
Zagovornik v oceni izpostavlja tudi skupini rejnikov in velikih družin. Kot navaja ocena, utemeljitev dodelitve vavčerja tema skupinama, ne izhaja iz kakršnekoli analize o manj ugodnem položaju na podlagi osebne okoliščine premoženjskega stanja. Zakonodajalec, torej vlada, jim je dodelil denarno ugodnost brez upoštevanja, ali takšno denarno pomoč sploh potrebujejo.
Podobno ugotavlja tudi glede določitve upravičencev, ki prejmejo pokojnino, ki je nižja od 1.000 evrov, pri čemer sta lahko upokojenca, ki sta zakonca in oba prejemata do 1.000 evrov pokojnine, prejela dva solidarnostna dodatka, torej v skupni vrednosti 300 evrov. Enak pristop ni veljal za nobeno od ostalih skupin upravičencev. Pri vseh ostalih skupinah je namreč veljalo, da upravičenci prejmejo solidarnostni dodatek le v primeru, če njihovi družinski člani niso upravičeni do dodatka. V primeru, da je bil eden izmed zakoncev upravičen do solidarnostnega dodatka, ker prejema nadomestilo za invalidnost, drugi pa, ker prejema denarno socialno pomoč, je lahko dodatek prejel le eden izmed njiju. Skupaj sta torej lahko prejela 150 evrov.
Iz obrazložitve zakona in prejetih pojasnil tudi ni jasno, na kakšni podlagi je pri upokojencih določena meja 1.000 evrov. Ostale skupine upravičencev so do solidarnostnega dodatka upravičene, ker prejemajo precej nižje zneske od 1.000 evrov (npr. prejemniki denarne socialne pomoči, invalidskega nadomestila, varstvenega dodatka, prejemniki otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda), po drugi strani pa med upravičenci ni npr. zaposlenih, ki delajo za minimalno plačo, ki je decembra 2021 znašala 749, 65 evra, kar je veliko manj kot 1.000 evrov.
Do dodatka tudi niso bili upravičeni mnogi drugi posamezniki: zaposleni, samozaposleni, brezposelni, ki imajo dohodke nižje od 1.000 evrov, a ne spadajo v katero izmed določenih skupin upravičencev. Zagovornik tako tudi za skupino upokojencev s pokojnino do 1.000 evrov ugotavlja, da njihova upravičenost do dodatka ne temelji na ustrezni analizi in utemeljitvah.
Po mnenju zagovornika je bil neustrezen tudi čas izplačila, saj je Evropska komisija jeseni 2021 članice pozvala k takojšnjemu ukrepanju. Kot smo že zapisali, je bil dodatek izplačan aprila 2022, kar je več kot pet mesecev po pozivu in po že zaključeni kurilni sezoni.
Zagovornik je dodelitev 150 evrov dodatka prepoznal kot posebni spodbujevalni ukrep po 18. členu zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZvarD). Tovrstni ukrepi se uvedejo za izenačitev položaja oseb, ki so zaradi svojih osebnih okoliščin v slabšem položaju v primerjavi z drugimi, ki teh osebnih okoliščin nimajo. Zakon predvideva, da so ti ukrepi utemeljeni na analizah o obstoju manj ugodnega položaja določenih posameznikov ali skupin, biti pa morajo tudi ustrezno in edino možno sredstvo za odpravo takega manj ugodnega položaja.
Zagovornik je zaključil, da bi bilo ustrezneje, če bi vlada solidarnostni dodatek v višini 150 evrov namenila posameznim skupinam upravičencev, ki sodijo med ranljive skupine, na podlagi podatkov in osebne okoliščine premoženjskega stanja. Ocenil je, da je bil aprilski energetski solidarnostni dodate spodbujevalni ukrep, ki pa ne izpolnjuje pogojev po 18. členu zakona o varstvu pred diskriminacijo in zato ni v skladu z njim. Vladi RS je zato priporočil, naj v bodoče pri podobnih ukrepih utemelji kategorije upravičencev do dodatkov na izvedenih analizah. Prav tako naj pri določanju kategorij upravičencev upošteva njihovo premoženjsko stanje ter dejansko nezmožnost zagotavljanja osnovnih energetskih potreb.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje