Ustavno sodišče naj bi odločilo glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu, sledilo naj bi pisanje ločenih mnenj

"Na vaša vprašanja lahko odgovorimo le, da je zadeva še v teku." Tako je odgovorilo ustavno sodišče (US) na naša vprašanja o tem, ali je na današnji seji odločilo o zahtevi  konfederacije sindikatov javnega sektorja in drugih za oceno ustavnosti sklepa državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Iz tega odgovora bi bilo po besedah poznavalcev sicer mogoče sklepati tako, da US odločitve še ni sprejelo, kot tudi, da jo je, a je potrebno – preden gre "zadeva ven" – izpeljati še določen postopek: spisati ločena mnenja, opraviti redakcijo, počakati na morebitno revotacijo ...

Po naših informacijah naj bi šlo pri odločanju o zahtevi za oceno ustavnosti sklepa državnega zbora o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu za drugo opcijo; odločitev naj bi bila sprejeta, zdaj pa sledi pisanje ločenih mnenj.

Tehtanje, kaj je manjše zlo

Kaj naj bi izglasovali ustavni sodniki in s kakšno večino, torej ustavno sodišče javno še ni razkrilo. Kot smo poročali, so naši sogovorniki iz vrst pravnih strokovnjakov navajali različne možne odločitve. Ob tem pa so bili enotni, da "čista rešitev" ni mogoča in da se bo moralo US odločiti, "kaj je manjše zlo".

Kot prvo možnost so naši sogovorniki izpostavili, da bi US referendum o interventnem zakonu dopustilo. A bi bil s tem, kot so poudarili, referendum dopusten tudi o delu o davkih, ki so sicer po ustavi izvzeti iz referendumskega odločanja.

Druga možnost je bila, da bi zaradi določb o davkih ustavno sodišče odločilo, da neposredno odločanje volilcev ni mogoče. S tem pa bi po besedah več pravnikov (sistemsko neprimeren) omnibus zakon pretehtal nad pomembno pravico do referenduma.

Bi lahko ustavno sodišče razširilo svoje pristojnosti?

Naši sogovorniki so dopustili tudi možnost, da bi ustavno sodišče nekoliko razširilo razlago svojih pristojnosti in interventni zakon zaradi združevanja različnih vsebin ocenilo kot neustavnega, ob tem pa bi državnemu zboru naložilo, da ga razbije na dva zakona. V enem bi bili tisti členi, o katerih bi bil referendum mogoč, v drugem pa tisti, o katerih referendumsko odločanje po ustavi ni dopustno.

Četrta možnost – da bi ustavno sodišče samo določilo, o katerih členih interventnega zakona bodo volilci odločali na referendumu in o katerih ne – pa se je zdela našim sogovornikom manj verjetna. Kot so izpostavili, bi si z njo ustavno sodišče prilastilo vlogo zakonodajalca, kar da bi bil (pre)hud poseg. Ne predstavljajo pa si tudi, kako bi državljanom pojasnili, o katerih členih na referendumu odločajo in o katerih ne.

Dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar je za Info360 dejal, da bo moralo ustavno sodišče zelo pazljivo pretehtati svojo odločitev, da na eni strani ne poseže nedopustno v ustavno pristojnost zakonodajalca ter da na drugi strani zavaruje ustavno pravico državljanov do referenduma.