Ustavno sodišče je presodilo, da je zakon o davčnem postopku v neskladju z ustavo, saj ne določa jasno, kako je z odmero davka pri ugotovljenem nedovoljenem davčnem izogibanju.
Sodišče je odločalo na podlagi zahteve vrhovnega sodišča v primeru izstopa bratov Mirana in Romana Vuka iz lastništva družbe RMV Holding.
Vrhovno sodišče je oceno ustavnosti zahtevalo v primeru pritožbe družbe RMV Holding na sodbo upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo družbe zoper odločbo Finančne uprave RS (Furs) glede odmere davka, potem ko sta brata Vuk izstopila iz lastništva RMV Holdinga.
Ob izstopu iz lastništva sta družbenika na podlagi davčne napovedi plačala dohodnino od dobička iz kapitala od prodaje poslovnih deležev (po davčni stopnji 15 odstotkov), Furs pa je v davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da bi moral biti plačan davek kot obdavčitev dividend (po davčni stopnji 20 odstotkov) in da to pomeni nedovoljeno davčno izogibanje.
Po presoji ustavnega sodišča v zakonu ni jasno določeno, kako naj se v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora upošteva morebitna predhodna odločitev davčnega organa, ki se v zvezi z istim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom nanaša na davčnega zavezanca in ki je bila že plačana.
Zavezanci ne morejo predvideti, katere posledice jih lahko doletijo
Obenem je očitno, dodaja ustavno sodišče, da glede na veljavno ureditev v zakonu zavezanci za davek ne morejo predvideti, katere posledice jih lahko doletijo v primeru ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja oz. kakšna pooblastila imajo pri tem pristojni organi.
“Ustavno sodišče je zato presodilo, da odsotnost zakonskih določb, ki bi bile ustrezno prilagojene reševanju konkretnega položaja v obravnavani zadevi, pomeni neskladnost zakona o davčnem postopku z zahtevo po jasnosti in pomenski določljivosti davčnih predpisov iz 147. člena ustave,” je pojasnilo.
Ustavno sodišče je DZ naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v uradnem listu, in za vmesni čas določilo, kako morajo organi ravnati v primerih, kot je obravnavani.
Do odprave protiustavnosti mora Furs v davčni inšpekcijski nadzor pri plačniku davka kot zavezanca za davek vključiti tudi davčnega zavezanca, ki je v zvezi z istim upoštevnim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom že plačal davek, če odločitev davčnega organa na podlagi četrtega odstavka 74. člena zakona pomeni, da bi moral biti plačan drug davek. Plačilo davka v davčnem inšpekcijskem nadzoru se v tem primeru solidarno naloži plačniku davka in davčnemu zavezancu. Znesek, ki ga je že plačal davčni zavezanec in mu ni bil vrnjen, pa se šteje kot delno plačilo tega davka, je določilo ustavno sodišče.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje