V koaliciji spet ogorčeni zaradi plač: bo SDH tudi tokrat spremenil odločitev?

Slovenija 19. Maj 202318:40 > 18:41 3 komentarji
SDH, dvig plač
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Podobno kot visok dvig plač članoma uprave Slovenskega državnega holdinga predstavnike koalicije razburja tudi odločitev SDH, da omogoča višje dohodke in bonitete za vse menedžerje in nadzornike družb, v katerih ima država lastniški delež. Socialni demokrati pričakujejo, da bo tudi tokrat SDH spremenil svojo odločitev.

Prejšnji teden so v vseh treh koalicijskih strankah skočili v zrak zaradi precejšnjega, več kot 40-odstotnega dviga plač Žige Debeljaka in Janeza Tomšiča, predsednika oziroma člana uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po ostrem odzivu sta Debeljak in Tomšič predlagala, da se njuni plači znižata na prejšnja zneska, torej na 12.800 oziroma 11.500 evrov bruto mesečno. Nadzorniki SDH so njuno pobudo sprejeli. Danes pa Mladina razkriva, da je SDH maja sprejel še eno odločitev, ki bi lahko vodila do rasti prejemkov direktorjev in nadzornikov v podjetjih, kjer ima država lastniški delež.

SDH je v novih Priporočilih in pričakovanjih dvignil zgornje meje za osnovne in variabilne prejemke uprav podjetji, za osnovne prejemke in sejnine nadzornikov ter za nekatere bonitete, kot je na primer vrednost službenega avtomobila. To je bilo potrebno zaradi inflacije, pojasnjuje v SDH, kjer poudarjajo, da dvig zgornje meje ne pomeni avtomatičnega dviga prejemkom in bonitet.

“Cinično, neupravičeno, morda celo škodljivo”

V največji vladni stranki Svoboda, ki ima po vseh informacijah daleč največjo moč odločanja o kadrovanju v državnem gospodarstvu, ne želijo komentirati zvišanja zgornjih meja za prejemke direktorjev in nadzornikov. “Priporočila so v pristojnosti SDH,” so sporočili.

Drugače pa je v preostalih dveh koalicijskih strankah. “V času splošne draginje, ki odžira predvsem prihodke najslabše plačanih, se nam zdi cinično, da SDH dviguje prejemke direktorjev in nadzornikov,” je za N1 povedal vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. “Zvišanje plač tistim, ki že zdaj vsak mesec dobijo deset tisoč evrov in več, ni upravičeno. Morda je celo škodljivo v luči dejstva, da se sindikati z vlado že eno leto pogajajo o plačah v javnem sektorju.”

Matej Tašner Vatovec o dvigu plač direktorjev državnih podjetij
Žiga Živulovič jr./BOBO

Socialni demokrati pričakujejo spremembo odločitve

“Glede na draginjo in zviševanje življenjskih stroškov smo tudi nad tem dvigom, za katerega smo prav tako izvedeli iz medijev, izjemno presenečeni in se nam zdi neprimeren,” pa so sporočili iz Socialnih demokratov. Pričakujejo, da bodo v SDH ravnali odgovorno in transparentno ter bodo svoje odločitve spremenili in pojasnili javnosti.

“Socialni demokrati vedno opozarjamo, da je najprej treba poskrbeti za malega človeka in zaščiti najranljivejše,” je v oddaji N1 STUDIO pojasnila ministrica za pravosodje iz vrst SD Dominika Švarc Pipan, “trenutno na plečih težko breme potrebe po plačni reformi v javnem sektorju, ljudje dobesedno nimajo dovolj za preživetje iz meseca v mesec. To skušamo reševati s številnimi ukrepi.”

Prav s pogajanji o plačni reformi sta Debeljak in Tomšič utemeljila svoj predlog, da se njuna plača zniža na prejšnjo raven. Kot so sporočili iz SDH, namreč člana uprave ne želita, da bi glede na trenutne družbene in politične razmere ta dvig plač kakor koli negativno vplival na uspešnost socialnega dialoga o plačah v javnem sektorju oziroma da bi ga za doseganje svojih ciljev izrabljala katera koli interesna skupina.

Dominika Švarc Pipan je opozorila še, da se je plača Debeljaka in Tomšiča zvišala, preden so se o tem pogovorili na vladi, in izrazila upanje, da tokrat ne bo tako. Pričakuje torej, da dvigov ne bo, vsaj dokler tega ne obravnava vlada.

Skupaj z ministrico za pravosodje je bil gost v N1 STUDIU še Aleš Hojs iz SDS, ki je pojasnil, da po oceni njegove stranke dvigi plač v državnih podjetjih trenutno ne sodijo med najpomembnejše prioritete. Ocenil pa je, da so odločitve glede plač v državnih podjetjih plod dogovora med Svobodo in opozicijsko stranko NSi, ki je v mandatu vlade Roberta Goloba obdržala več svojih kadrov na vodilnih položajih v državnem gospodarstvu. Tomšič je bil na primer za člana uprave SDH imenovan v prejšnjem mandatu iz kvote NSi.

Ta del oddaji si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku, kjer boste med drugim izvedeli tudi, kako se je Dominika Švarc Pipan odzvala na Hojsovo oceno, da so Socialni demokrati nezadovoljni, ker so odrezani od kadrovanja v državnih podjetjih.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje