Danes so po svetu že desetič tekli za tiste, ki ne morejo. Skupno je na teku Wings for Life sodelovalo 206.728 ljudi, od tega 3.448 v Ljubljani. Na dogodku sicer zbirajo sredstva od startnin, znesek pa v celoti namenjajo raziskavam poškodb hrbtenjače in iskanju zdravila zanje.
Promet po prestolnici je bil danes zelo zgoščen, saj je na ljubljanskih ulicah potekal deseti tek Wings For Life. Med 13. in 15. uro so bile zaprte Slovenska, Dunajska in Linhartova cesta, Pokopališka ulica, Šmartinska cesta in Zaloška cesta do Zadobrovške. Do 18. ure pa je bila zaprta Erjavčeva cesta.
Do zdaj je na tekih sodelovalo več kot milijon ljudi, ki so s startninami in z donacijami zbirali sredstva za raziskave poškodb hrbtenjače. Za ta namen gredo vsa zbrana sredstva, s startninami pa so na dosedanjih tekih zbrali več kot 38 milijonov evrov.
Pred kratkim smo se na N1 pogovarjali z vrhunskim slovenskim športnim fotografom Samom Vidicem, ki v ljubljanskem Tivoliju razstavlja 88 fotografij, ki so nastale v dveh desetletjih njegove navdihujoče kariere. “Ne bi želel, da moje slike končajo v neki kleti,” nam je povedal Vidic, zato se je odločil, da bo vse razstavljene fotografije ponudil tudi na spletni dražbi, ki že poteka.
Izkupiček od fotografij na razstavi bo namenil ravno fundaciji Wings for Life, ki financira raziskave in razvoj zdrav za poškodbe hrbtenjače. Razstava v Jakopičevem sprehajališču bo odprta do 6. junija, do takrat poteka tudi spletna dražba.
Tokrat se je teka Wings For Life ponovno udeležil tudi nekdanji predsednik države Borut Pahor.
Med tekači je letos bila tudi olimpijska šampionka Janja Garnbret. “Ne tečem ravno veliko, tek ni reden del moje trening-rutine, a ko tečem, tečem z razlogom,” je po oddani prijavi na tek povedala najboljša športna plezalka na svetu.
Start po vsem svetu poteka istočasno, po pol urah pa tekačem začnejo usklajeno slediti še zasledovalna vozila, ki so opremljena z najsodobnejšo satelitsko tehnologijo. Ta je stalno povezana s kontrolnim centrom v Avstriji.
Avtomobili začnejo peljati s 14 kilometri na uro, hitrost pa se postopno zvišuje. Po dveh urah vozijo s hitrostjo 18 kilometrov na uro, za tem pa nekoliko pospešijo in po štirih urah že vozijo s hitrostjo 34 kilometrov na uro. STA poroča, da avtomobili pri tej hitrosti vztrajajo, dokler ni ujet zadnji tekmovalec na njihovi trasi. Ko zasledovalno vozilo ujame še zadnjega tekmovalca, je tek končal, njegov rezultat pa predstavlja pretečena razdalja.
V tem pogledu sta se letos v Sloveniji najbolj izkazala Urban Jereb in Katarina Pišotek. Jereb je v globalnem seštevku nastop končal na 17. mestu s pretečenih 59,2 km, medtem ko je Pišotek zasedla 19. mesto z maratonskih 42,2 km.
“Pogoji za tek so bili ugodni, šla sem nad pričakovanji do polmaratonske razdalje, potem pa je moj tempo začel padati. Vseeno sem naredila sedem kilometrov več, kot sem načrtovala. Z razdaljo sem tako zelo zadovoljna, zmage pa sploh nisem pričakovala,” je dejala slovenska zmagovalka.
Po svetu je najboljšo znamko postavil Japonec Jo Fukuda, ki ga je avtomobil ujel šele po 69 km. Pri ženskah je najdlje prišla Poljakinja Kasia Szkoda, in sicer 55 km.
Na uradni spletni strani so zapisali, da so letos po vsem svetu zbrali 5,8 milijona evrov, skupaj pa v desetih letih 44,1 milijona, ki so jih doslej namenili za raziskave poškodb hrbtenjače ter iskanje zdravil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje