Mariborska občina je napovedala polno financiranje kulturnih in socialnih programov, med drugim posredno z denarjem od prodaje premoženja. Blizu rešitve naj bi bili tudi na področju športa. Župan Saša Arsenovič je poudaril, da je položaj sicer resen, predvsem zaradi podfinanciranosti občine, a ne zaradi izvajanja investicijskih projektov.
Medtem ko je mariborska občina zaradi finančnih težav na začetku poletja lahko zagotovila le delno financiranje programov z občinskih razpisov na področju športa, kulture in sociale, je župan Maribora Saša Arsenovič na današnji novinarski konferenci zatrdil, da se bodo te neobvezne naloge občine tudi letos financirale 100-odstotno, torej v vsoti, ki je bila potrjena na razpisih.
“Do tega smo lahko prišli žal samo tako, da smo imeli dobro realizacijo od prodaje našega skupnega javnega premoženja. Stvari, ki jih imamo v mestu najbolj radi, a niso obvezne naloge, torej financiramo v veliki meri z odprodajo lastnega premoženja, kar je vsekakor skregano z razvojno naravnanostjo naše države,” je opozoril.
V. d. direktorice mestne uprave Lidija Krebl je napovedala, da bodo prejemniki dobili dokončne odločbe v 100-odstotnem znesku ob koncu leta.
Na področju okolja bo tako osem nevladnih organizacij prejelo skupno 24.000 evrov, veteranske organizacije 45.000 evrov in na področju mladinskega sektorja 150.000 evrov. Za ljubiteljsko kulturo je namenjenih 100.000 evrov, za sofinanciranje socialnovarstvenih in humanitarnih programov naj bi 63 prejemnikov prejelo skupno 175.000 evrov.
Za sofinanciranje programov za krepitev zdravja bo šlo 37.000 evrov, za sofinanciranje 16 društev upokojencev 40.000 evrov, za sofinanciranje 20 dopolnilnih programov na področju socialnega varstva, kamor spadajo materinski dom, varna hiša, zavetišče za brezdomce in programi za starejše, pa 970.000 evrov, je pojasnila Krebl.
Razpis za programe in projekte nevladnih organizacij na področju kulture so po njenih besedah v celoti realizirali v višini 713.000 evrov. Na področju športa bodo letos zagotovili 135.000 evrov za trenerski kader, “preostanek pa bo najverjetneje zapadel v plačilo prihodnje leto”. Skupno je na področju športa predvidenih 4,4 milijona evrov.
Vodja občinskega urada za finance in proračun Mateja Cekić je ponovila, da ima občina letos rekordno visok proračun, ker se zaključujejo evropski projekti. Na naslednji seji mestnega sveta, predvideni 3. oktobra, bodo obravnavali realizacijo proračuna v prvi polovici leta, ki je osnova za sprejem rebalansa proračuna, ki naj bi ga mestnim svetnikom predložili na naslednji seji.
Glede na to, da je v javnosti veliko polemik glede domnevno velikih likvidnostnih težav občine, je Cekić pojasnila, da so letošnje leto začeli z nekaj več kot sedem milijoni evrov zapadlih obveznosti, ki pa so jih vse poravnali aprila s sprejemom proračuna. Likvidnostna vrzel se je pojavila ponovno konec junija, po njenih besedah predvsem zaradi poznega sprejetja proračuna, zaradi česar niso mogli takoj izvesti postopkov zadolževanja in prodaje premoženja.
Konec junija je imela občina 2,5 milijona evrov zapadlih obveznosti, trenutno pa je teh za okoli 1,5 milijona evrov, predvsem zaradi projekta aglomeracij, kjer čakajo na sofinancerska sredstva države. “Vse ostale obveznosti iz naslova projektov plačujemo tekoče, ker so bili poleti odobreni projektni krediti,” je zatrdila. Predvideva, da bodo v oktobru lahko poplačali tudi obveznosti s področja aglomeracij.
Dodatna sredstva so pridobili v občinsko blagajno s prodajo stanovanj, poslovnih prostorov in zemljišč, zaenkrat v višini 3,1 milijona evrov, v teku pa je med drugim še dražba za prodajo zemljišč v vrednosti okoli deset milijonov evrov.
Župan je ob tem ponovil nujnost odprave podfinanciranosti občine, ki jo v Mariboru letos ocenjujejo že na okoli 27 milijonov evrov. Poudaril je, da občine zaradi tega zelo težko izvajajo razvojne projekte, ki so nujni za reševanje perečih problemov, kot je odhajanje občanov v službo v tujino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje