Čeprav so predstavniki vlade napovedali, da bodo na današnji seji obravnavali tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, se to ni zgodilo. Predlog je bil sicer deležen številnih kritik.
V četrtek bo vlada obravnavala in potrdila zakon o dolgotrajni oskrbi, je zagotovil koordinator Levice in minister za delo Luka Mesec na sobotnem kongresu stranke. Ta zakon je izpostavil kot enega največjih uspehov Levice. “Kljub referendumski blokadi je ministrstvo za solidarno prihodnost uspelo pripraviti zakon, ki bo zagotovil 200 milijonov evrov za zagotovitev prvih pravic in organizacijo terenske mreže, da bodo lahko ljudje deležni oskrbe na domu,” je dejal. Ob tem je ministrstvu za solidarno prihodnost celo izrekel čestitke.
Vendar vlada predloga zakona na današnji seji ni obravnavala. Razlog za to ni znan, dejstvo pa je, da je bil deležen številnih kritik. Še vedno pa naj bi imela vlada cilj, da bo predlog na mizah poslank in poslancev že ta mesec, zato ga bo najverjetneje vseeno obravnavala kmalu.
Ministrstvo za solidarno prihodnost se je priprave predloga lotilo po tem, ko je koalicija dobila referendum o zakonu, s katerim je za eno leto zamaknila začetek izvajanja prvih pomembnejših rešitev iz zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja koalicija pod vodstvom Janeza Janše. Vlada Roberta Goloba pa je ves čas obljubljala, da bo v času, ki ga je pridobila, prejšnji zakon pomembno popravila, saj so se praktično vse organizacije, ki bi imele opravka z njim, strinjale, da je zelo pomanjkljiv.
Pred tremi tedni je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac svoj predlog zakona poslal v javno razpravo za samo teden dni. Dobil je zelo ostre odzive od organizacij, ki bodo imele v reformiranem sistemu dolgotrajne oskrbe ključne vloge. Centri za socialno delo zavračajo vlogo ocenjevalcev upravičenosti do oskrbe, v zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki bo nosilec novega zavarovanja, pa pravijo, da predlog ne odpravlja bistvenih pomanjkljivosti predloga Janševe koalicije in jih celo poglablja.
Delodajalske organizacije pa so ostro zavrnile načrte za nov socialni prispevek, ki bi pomenil dodatno obremenitev plač. Delodajalci in delavci ter drugi zavarovanci naj bi plačevali vsak po en odstotek bruto prihodkov, a to naj ne bi zadostovalo. Zato naj bi primanjkljaje pokrival državni proračun, kar pomeni dodatno tveganje za javne finance. Poleg tega pa ministrstvo omenja, da bodo po letu 2030 morda potrebna še doplačila iz neto prihodkov zavarovancev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje