Za uboj žene Filipinke na Bledu 12 let zapora

Kranjsko okrožno sodišče je 32-letnega Mitjo Kocjančiča spoznalo za krivega uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti v primeru smrti njegove 27-letne žene s Filipinov. Obsojen je bil 12 let zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Kranjsko okrožno sodišče je 32-letnega Mitjo Kocjančiča danes spoznalo za krivega kaznivega dejanja uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Za uboj 27-letne žene s Filipinov decembra 2024 na Bledu je bil obsojen na 12 let zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Petčlanski sodni senat pod vodstvom sodnice Nine Prosen je ocenil, da se je obdolženi zavedal svojega ravnanja in njegovih posledic. Kot je povedala Prosen, je ženo napadel doma v postelji ter dejanje storil z direktnim naklepom, da ji vzame življenje.
Pri določitvi višine kazni je sodni senat kot olajševalne okoliščine upošteval, da pred tem dejanjem še ni bil obsojen, da je bilo dejanje storjeno v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in da je žrtev s svojim vedenjem v določeni meri sama prispevala k temu, da je do dejanja prišlo. Sodišče mu je zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšalo pripor.
Tožilka Vesna Primožič je sicer sodišču za kaznivo dejanje uboja, za katerega je zagrožena kazen od petih do 15 let zapora, predlagala izrek dve leti višje, 14-letne zaporne kazni. Obramba pa je predlagala sodišču, naj obdolženega spozna za neprištevnega in mu namesto kazni izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Ženo udaril po glavi z ročno utežjo in jo 27-krat zabodel
V sojenju ni bilo ključno vprašanje, ali je obdolženi res ubil svojo ženo, saj so bili dokazi jasni. 29. decembra 2024 je v stanovanju na Bledu ženo, ki je šele malo pred tem prišla živet k njemu v Slovenijo in s katero sta imela buren odnos, udaril po glavi z ročno utežjo in jo nato še najmanj 27-krat zabodel. Dejanja se ne spominja, ko je prišel k sebi, pa je bila žrtev mrtva. Nato se je sam odpeljal v psihiatrično bolnišnico v Begunje, kjer se je v preteklosti že zdravil.
Glavno vprašanje je bilo, ali je bil obdolženi v času dejanja prišteven. Izvedenca psihiatrične stroke sta ocenila, da je zaradi čustvene neuravnovešene osebnostne motenosti ob izrazito hudi čustveni obremenitvi in frustraciji v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti reagiral burno in agresivno. Nista pa ugotovila duševne bolezni oziroma psihoze ali blodenj, zaradi katerih bi bil neprišteven.

Kot je dejala tožilka, obdolženi mističnih pojmov in tega, da so mu zamenjali ženo, sprva ni omenjal. O tem je govoril predvsem v svojem zagovoru na glavni obravnavi. Ob tem je tožilka navedla, da iz zdravstvene dokumentacije iz enote za forenzično psihiatrijo v Mariboru, kjer je bil obdolženi pred premestitvijo v pripor v Ljubljani, izhaja, da je obdolženi psihične težave simuliral.
Navedbam tožilke se je pridružila Katarina Bradaška, ki je pooblaščenka žrtvine mame. Ta zase in za mladoletna sorojenca žrtve uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 150.000 evrov.
Verjel naj bi, da je bila njegova žena zamenjana z dvojnico
Kocjančičeva zagovornica Mojca Jarc je v zaključni besedi izpostavila, da bi moralo sodišče upoštevati celotno psihiatrično zgodovino obdolženega in prisluhniti psihiatru, ki ga je obravnaval osem let in mu postavil diagnozo obsesivno-kompulzivne in blodnjave motnje. Omenjeni zdravnik bi moral biti po njenem mnenju ključna priča, odločitev sodišča, da ga ne zasliši, pa je opredelila kot kršitev pravice do poštenega sojenja.
Strokovnjak psihiatrije, ki ga je angažirala obramba, je v svoji analizi ocenil, da je obdolženec duševni bolnik s trajno blodnjavo motnjo. Obramba tako trdi, da je obdolženi deloval v stanju neprištevnosti zaradi dolgotrajne in težke duševne bolezni blodnjave motnje in capgrasovega sindroma, saj je verjel, da je bila njegova žena zamenjana z dvojnico.
Kot je dejala odvetnica, je bil že ob vrnitvi s Filipinov v Slovenijo anksiozen, poln vsiljivih misli. Spopadal se je z glasovi, ko so mu dajali ukaze in mu grozili, da se bo njegovim ljubljenim nekaj zgodilo. Zaradi slabega stanja je tudi tik pred dogodkom iskal psihiatrično pomoč, a ga v bolnišnici niso zadržali, temveč so ga odpustili le z zdravili.
"Rad bi šel nazaj v času, pa ne morem. Moram se iz tega veliko naučiti, prej opaziti poslabšanje in iskati strokovno pomoč, dokler je še čas za to, preden postanem preveč dojemljiv za demone. Naučil sem se, do kakšnih groznih dogodkov lahko to pripelje," je v svojem zagovoru izpostavil obdolženi, ki je poudaril, da je vse, kar si je kdaj v življenje želel, biti dober mož, oče, sin in brat.