Vnašanje negotovosti ali premišljena taktika: "Vlada ima pred referendumom dva glavna nasprotnika"

Vladajoča koalicija je slab mesec pred zakonodajnim referendumom o interventni zakonodaji potegnila nekatere poteze, ki so pri delu javnosti sprožile pomisleke, ali gre za usklajeno akcijo pred prihajajočim referendumom. Predlagala je omejitev sodelovanja nevladnih organizacij v volilnih kampanjah, na drugi strani pa je s predlogom o lastnem plačnem stebru za policiste zamajala enotni plačni sistem in med sindikate, ki so se angažirali pri zbiranju podpisov za razpis referenduma, vnesla kar precej negotovosti. O tem, ali gre pri teh potezah za del usklajene predreferendumske taktike ali zgolj za splet okoliščin, smo se pogovarjali s političnima analitikoma Tadejem Troho in Rokom Čakšem.
Dogajanje na političnem parketu se je v zadnjem tednu vrtelo predvsem okoli zaključka pestre kampanje pred nedeljskimi lokalnimi volitvami. Na drugi strani pa nekoliko v ozadju že intenzivno poteka kampanja pred zakonodajnim referendumom o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki bo na sporedu 6. decembra.
Predlog zakona so še pred sklenitvijo koalicijskega sporazuma pripravile stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, državni zbor pa ga je sprejel 11. maja. Podprli so ga tudi v stranki SDS.
Potem ko je vladajoča koalicija na oktobrskem referendumskem dnevu doživela poraz pri dveh vprašanjih, in sicer zakonodajnem referendumu o parlamentarni preiskavi in posvetovalnem referendumu o obveznem plačevanju RTV-prispevka, volilci pa so se s koalicijo strinjali pri posvetovalnih vprašanjih o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in socialni pomoči, je postalo jasno, da bodo vladajoči vso svojo politično moč stavili na zmago na zakonodajnem referendumu o interventni zakonodaji.
Hkrati se je izkazalo, da bo morala največja vladna stranka SDS za zmago na decembrskem referendumu zastaviti svoj celoten politični kapital. Premier Janez Janša je po oktobrskih referendumih namreč dejal, da so bili ti le ogrevanje pred decembrskim, ob tem pa opozoril: "Če bo intervencijski zakon zavrnjen, se bodo ljudje morali zelo zamisliti nad svojo usodo."
Podpise za razpis zakonodajnega referenduma o interventni zakonodaji so zbirali sindikati, vstop v kampanjo pa je napovedala tudi civilna družba prek nevladnih organizacij, ki so se močno aktivirale že ob oktobrskih referendumih.
Namesto dodanih posvetovalnih referendumov tokrat druga taktika?
Vladajoči pa so slab mesec pred razpisanim referendumom tokrat ubrali nekoliko drugačno taktiko. Sprva so sicer napovedali še tri posvetovalne referendume – o prepovedi zakrivanja obraza na javnem mestu, o zmanjševanju javnega sektorja ter o nižjem DDV na energijo in hrano –, ki pa ob zakonodajnem referendumu ne bodo izvedeni. Čeprav ostajajo v parlamentarnem postopku, je koalicija spremenila fokus in se je v predreferendumski kampanji "lotila" nevladnikov in sindikatov.

Poslanci koalicije in Resnice so namreč v torek v DZ vložili predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji, po kateri volilne in referendumske kampanje ne bi smele organizirati pravne osebe, ki so bile v zadnjih petih letih financirane iz tujine.
Poteza je sprožila burne odzive nevladnikov, ki so prepričani, da jih želijo vladajoči pred decembrskim referendumom utišati in jim preprečiti sodelovanje v referendumski kampanji.
Temu je sledilo razkritje, da ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pripravlja zakon o kariernem sistemu in plačah policistov, po katerem bi policiste iz enotnega plačnega sistema premestili v samostojen plačni steber – kar za nekatere poklicne skupine sicer predvideva že koalicijska pogodba.
A po mnenju obeh policijskih sindikatov v državi nastop ministra Francija Matoza v oddaji Odmevi, kjer je predstavil predlagane spremembe, ni bil ne pričakovan ne dogovorjen, opozorili pa so tudi na nekatere "zanke" v predlogu. Nekateri naši sogovorniki so potezo vlade ocenili kot "razbitje enotnega plačnega sistema" in "spodbujanje napetosti med sindikati".
Troha: Vlada želi civilno družbo odrezati kot političnega akterja, znotraj javnega sektorja pa razbiti enotnost
O tem, ali sta poskus omejitve nevladnikov in nenavadno soliranje ministra pri plačah del iste predreferendumske taktike vlade ali zgolj naključen splet dogodkov, smo se pogovarjali s političnima analitikoma, filozofom Tadejem Troho in urednikom Rokom Čakšem.
Da nedavne poteze vlade niso naključne, je prepričan Tadej Troha, ki v njih vidi jasno začrtano strategijo koalicije proti dvema glavnima skupinama nasprotnikov – javnemu sektorju in civilni družbi. Kot pojasnjuje analitik, vlada obe entiteti v svojem narativu dojema kot zunanja akterja, ki ju mora premagati na poti do sprejema interventne zakonodaje na referendumu.
"Obe entiteti sta predstavljeni kot skupini, ki živita na račun drugih – najprej na račun davkoplačevalcev in na račun tujih akterjev, ki se vmešavajo v našo politiko," je ocenil Troha in dodal, da vladajoča koalicija razmišlja na način: "'Mi smo za določeno prihodnost Slovenije in vsi, ki se z nami ne strinjajo, so zunaj našega kolektiva. Z njimi je treba nekako opraviti.' Zato je treba civilno družbo preprosto odrezati kot političnega akterja, znotraj javnega sektorja pa razbiti enotnost, ker so se zavedeli, kaj ta enotnost pomeni."
Z napovedjo posebnega plačnega stebra za policiste želi vlada po njegovem mnenju javnosti poslati signal, da policija ni del tistega javnega sektorja, ki ji nasprotuje, na podoben način kot na primer zdravniki.
"Na ta način različne elemente jemljejo iz javnega sektorja, da bi na koncu tam ostali le tisti, ki so označeni za nepopravljive in se jih lahko preprosto odreže," je še ocenil.
Čakš: Ne gre za usklajeno taktiko pred referendumom
Na drugi strani pa Rok Čakš nedavne poteze vladajočih ne vidi kot usklajene predreferendumske taktike, s katero želijo omejiti vpliv nevladnih organizacij in sindikatov v kampanji in na rezultat zakonodajnega referenduma. Ocenjuje, da gre bolj ali manj za reševanje sprotnih problemov in prioritet.
Omejevanje financiranja nevladnih organizacij po njegovem mnenju naslavlja dejansko težavo, a je bila izvedba koalicije zgrešena. "Glede omejevanja financiranja iz tujine menim, da gre za dejanski problem. Vse pogosteje namreč v kampanjah nastopajo organizacije, ki so večinsko sofinancirane iz tujine, kar ustvarja potencialen tuji vpliv," je ocenil za N1, a ob tem dodal: "Zdi se mi, da so se zadeve lotili na neposrečen način, saj gre za prekomeren ukrep. Bolj smiselno bi bilo konkretno nasloviti problem kot pa s splošno prepovedjo. Zelo verjetno je, da to tudi ne bo šlo skozi prek ustavnega sodišča."

Tudi v nenapovedanem televizijskem nastopu notranjega ministra Matoza, kjer je ta napovedal ločen plačni steber za policijo, ne vidi taktičnega manevra za vnašanje razdora med sindikate. Po Čakševem mnenju gre za uresničevanje zavez iz koalicijske pogodbe, sprožilec za ministrov nastop pa je treba iskati drugje.
"Vlada ima v koalicijski pogodbi zapisano, da bodo posamezne skupine izvzete iz skupnega sistema. Menim, da je to zgolj korak v to smer in ni neposredno povezano z referendumsko kampanjo. Ključno vprašanje je, kako je RTV Slovenija pridobila ta dokument in kdo ga je poslal v javnost. S tem se je namreč odprla razprava, zato je povsem razumljivo, da je moral minister Matoz zadevo pojasniti. V Odmeve verjetno ni prišel na lastno pobudo," meni Čakš.
Ob tem je ocenil, da če bi vladajoči želeli to potezo taktično izkoristiti pred referendumom, bi ta manever izvedli kakšen teden kasneje.
Psihološki pritisk in vdanost v usodo
Ne glede na to, ali gre pri zadnjih potezah vlade za vnaprej usklajeno taktiko ali zgolj za splet okoliščin, pa imajo te po oceni Tadeja Trohe lahko tudi psihološki učinek na volilce tik pred glasovanjem o interventnem zakonu. Kot poudarja, želi vlada s takšnimi nepričakovanimi manevri in soliranjem nasprotnikom sporočiti, da je njeno delovanje v resnici že izvršeno dejstvo.
"Na ta način želijo nasprotnikom vzeti pogum in ustvariti vtis, da je vse, kar vlada dela, že izvršeno dejstvo in da se v resnici nima več smisla boriti in upirati," je ocenil Troha. Po njegovem mnenju je cilj takšnega ravnanja ustvarjanje občutka vdanosti v usodo in vsiljevanje miselnosti, da je bitka vnaprej izgubljena in da se na volišča niti ne splača odpraviti.
"Edina resna nevarnost za to oblast je to, da bi se ljudje preveč bojevito angažirali proti njej – da bi ostali motivirani za referendume in proteste," je dodal Troha. V primeru, da bi volilci interventno zakonodajo na referendumu zavrnili, pa bi po njegovih besedah koalicija skušala to prikazati ne kot poraz vlade, temveč kot "poraz slovenskega ljudstva, ki še ne ve, kako pravilno glasovati".
Bi morebitni poraz po referendumu lahko zamajal koalicijo?
Po mnenju Roka Čakša pa izid glasovanja na zakonodajnem referendumu ne bo spremenil trdnosti aktualne vladajoče koalicije, ne glede na to, ali bo zakon na referendumu padel ali pa bo stopil v veljavo.
"Vsaka politična zmaga ali poraz daje dober oziroma slab občutek glede obstoječe oblasti. Ustvari se določen narativ, ali ima oblast še vedno podporo, ali pa je ta podpora že krhka. V primeru poraza koalicije na referendumu pričakujem precej večji javni pritisk nanjo. To bo dalo tudi spodbudo opoziciji, da postane še bolj agresivna in proaktivna ter da še bolj pritiska na vlado," je za N1 ocenil Čakš.

V primeru zmage pa bo vlada dobila dodaten argument, da jo ljudje podpirajo in bo šla naprej po začrtani poti vladanja. Ob tem pa Čakš opozarja še na en, sicer zelo verjeten scenarij, in sicer da bo rezultat glasovanja zelo tesen, torej blizu 50 odstotkov za obe strani.
"Takšen rezultat ne bo prinesel čistega zmagovalca in čistega poraženca. Ne bo niti zaupnica niti nezaupnica vladi. To bo samo nov dokaz, da je Slovenija močno razdeljena na dva dela z različnima konceptoma in predstavama o tem, kakšna naj bi država bila. Trenutno je na oblasti zgolj ena od teh dveh polovic, ki ji je po volitvah pač uspelo skleniti koalicijo, ki ji zagotavlja večino," je zaključil Rok Čakš.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje