Menu Item
Potem ko je nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman prejel "redno odpoved iz razloga nesposobnosti", se je zdaj odzvala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Ta pojasnjuje, da je Dežman odpoved prejel zaradi prenehanja obstoja delovnega mesta, in zavrača očitke, da je šlo za politično odločitev. Nekdanji direktor je medtem na inšpektorat za delo že poslal zahtevo za urgentni inšpekcijski nadzor "zaradi nezakonitega sprejemanja sistematizacije".
Na sporočilo nekdanjega direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana, da je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, se je odzvala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Ta pravi, da je bila Dežmanu “odpoved izročena zaradi prenehanja obstoja delovnega mesta”. Z izjemo dveh direktorskih mest so druga ohranili, je dodala. Kot je spomnila, je direktorjema obeh združenih muzejev potekel mandat, zato “njuni delovni mesti ne obstajata več”. V skladu s tem jima je bila izrečena odpoved, je pojasnila ministrica. Enak postopek je bil namreč izveden tudi za prejšnjega direktorja Muzeja osamosvojitve Željka Oseta.
Kot je še dodala ministrica, ima na novo ustanovljeni javni zavod – Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije novo v. d. direktorico Natašo Robežnik. Dežman je bil sicer po ustanovitvi prezaposlen v omenjeni muzej, a je kmalu prejel odredbo o neprihajanju na delo.
Vrečko: Ni šlo za politično odločitev
Na očitke dela javnosti, da gre pri tem za politično odločitev, je ministrica odgovorila, da so združitev muzejev napovedali že ob začetku mandata te vlade, saj je muzejski sektor v celoti potreben prenove. Razlogi so bili tako po njenih besedah strokovne narave, med drugim so ustanovili tudi posebno delovno skupino za muzejsko politiko, ki se bo ukvarjala s celostno prenovo tega področja.
Kot je ob tem spomnila ministrica, imamo v Sloveniji 53 muzejev, od tega več kot deset nacionalnih. Muzej slovenske osamosvojitve je bil, kot je znova poudarila, “narejen brez zbirke, prostorov, resnega razmisleka in javne razprave”.
Dežman je v torek medijem sporočil, da mu je bila “po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti”. Pred tem je dobil odredbo o neprihajanju na delo. “Torej ne smem delati, prejemam pa direktorsko plačo. Postopanje z mano sodi v kategorijo izbrisa. Ne prejemam nobenih muzejskih obvestil, nisem vabljen na noben sestanek, vzeta mi je bila volilna pravica itd.,” je ob tem pojasnil.
“Nimamo delovnih mest”
Da je bila Dežmanu vročena pogodba o zaposlitvi, so za N1 potrdili tudi v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer so med drugim zapisali, podobno kot je povedala Vrečko, torej da je odpoved Dežmanu in Oseti bila vročena zaradi ustanovitve novega zavoda in posledično ukinitve dveh javnih zavodov. S tem pa je prenehal “mandat direktorja kot poslovodne osebe”, so navedli.
Dodali so še, da s prenehanjem pravne osebe prenehajo tudi vsi njeni organi, saj so ti vezani na njen obstoj: “Delavec, ki nima več statusno pravne funkcije direktorja, ne izpolnjuje zakonskih pogojev za opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, posledično gre za nesposobnost opravljanja funkcije, ki je bila predmet pogodbe o zaposlitvi, saj ta funkcija več ne obstaja.” Na novoustanovljenem muzeju zatrjujejo, da za Dežmana in Oseta nimajo delovnega mesta, zato so jima odredili neprihajanje na delo do ureditve njunega delovnopravnega statusa, “saj jima delodajalec, zaradi objektivnih razlogov, ni mogel zagotoviti dela. Ker razlogi za navedeno niso nastali na strani delavcev, jima mora delodajalec v skladu z zakonom do dokončne ureditve statusa izplačati 100-odstotno nadomestilo plače,” so povzeli dogajanje.
V. d. direktorice Nataša Robežnik je za STA o samem izrazu nesposobnosti pojasnila, da gre za dolgoletno sodno prakso, ki je uveljavila izraz nesposobnost za različne okoliščine. Tako v tem primeru to ni nesposobnost v smislu razumevanja nesposobnosti zaradi osebnih okoliščin, ampak nesposobnost iz objektivnih razlogov, ki se jih ne da spremeniti, je še zapisala.
Dežman je namreč v torek medijem sporočil, da mu je bila “po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti”. Pred tem je dobil odredbo o neprihajanju na delo. “Torej ne smem delati, prejemam pa direktorsko plačo. Postopanje z mano sodi v kategorijo izbrisa. Ne prejemam nobenih muzejskih obvestil, nisem vabljen na noben sestanek, vzeta mi je bila volilna pravica itd.,” je ob tem pojasnil.
Kot je še zapisal v torkovem sporočilu za javnost, je “zaradi nezakonitega sprejemanja sistematizacije” na inšpektorat za delo poslal zahtevo za urgentni inšpekcijski nadzor pri Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Obenem je izrazil bojazen, da “bodo v programu za leto 2023 cenzurirali razstavo o odkritju 3.450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico”.
Dežman je na ljubljansko okrožno sodišče 20. februarja tudi vložil tožbo na ničnost izbrisov/vpisa v sodni register. Na okrožnem sodišču so za STA potrdili, da je sodni register na vpis spojitve zavodov v nov zavod prejel tožbo na ničnost vpisov v sodni register oziroma podredno pritožbo ter da v zvezi s tožbo oziroma pritožbo poteka postopek, o katerem sodišče.
Dežman po pravico na sodišče
Vlada je sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na podlagi katerega se javni zavod Muzej novejše zgodovine Slovenije in javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve združita v javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, sprejela 19. januarja.
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil nato 13. februarja vpisan v sodni register. S tem sta se združila Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve v nov javni zavod, oba predhodna muzeja pa sta s tem prenehala obstajati kot samostojna javna zavoda.
Združevanje muzejev je v preteklosti dvignilo nemalo prahu. Nasprotovalo mu je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), stranka SDS pa je v začetku meseca, tudi zaradi ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve, vložila interpelacijo o delu in odgovornosti celotne vlade.
Pred tem je interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko želela vložiti tudi opozicijska NSi, a je zbrala premalo podpisov, poslanci SDS namreč svojih glasov niso prispevali.
V NSi po besedah poslanke Ive Dimic primer Dežman razumejo v luči revanšizma. “Odkrivanje polpretekle zgodovine, podprte s številnimi dokazi in žrtvami, za katere se je Dežman aktivno zavzemal ves čas samostojne Slovenije, so za ministrico Asto Vrečko očitno nepomembna in nezaželena dejanja,” je med drugim dejala na sredini novinarski konferenci.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje