Danes so v veljavo stopila razrahljana pravila na področju kreditiranja. Banka Slovenije namreč določa novo spodnjo mejo kreditne sposobnosti, zato bo do kredita upravičenih več Slovencev. Spremembe bodo vplivale predvsem na potencialne kreditojemalce z nizkimi dohodki, medtem ko za osebe z višjimi dohodki sprememb praktično ne bo.
Z julijem začne veljati prilagojen makrobonitetni ukrep Banke Slovenije, ki rahlja omejitve kreditiranja potrošnikov in določa novo spodnjo mejo kreditne sposobnosti. Znesek minimalne kreditne sposobnosti je namesto dosedanjih 915 evrov po novem 745 evrov.
Kaj se je sploh zgodilo in kaj sprememba pomeni?
Banka Slovenije je zaradi marčevskega sprejetja novele zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema imela prosto pot, da uvede blažja pravila. Novela je namreč Banki Sloveniji omogočila, da ukrepe na področju omejevanja kreditiranja prebivalstva določa neodvisno od vsakokratne spremembe minimalne plače.
Kaj to v praksi pomeni? Banka Slovenije je bila pred tem vezana na zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Povedano poenostavljeno, kreditojemalcu je moralo po plačilu mesečnih obveznosti ostati še 76 odstotkov bruto minimalne plače.
Po novem pa nova spodnja meja kreditne sposobnosti temelji na minimalnih življenjskih stroških. Te za ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti vsakih šest let izračuna Inštitut za ekonomska raziskovanja. Znesek bodo v Banki Slovenije po potrebi usklajevali s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki.
Od danes dalje torej glede na trenutne minimalne življenjske stroške znesek minimalne kreditne sposobnosti znaša 745 evrov. Do zdaj je bil pri 915 evrih.
Če potrošnik preživlja družinskega člana, mu mora po plačilu mesečnih obveznosti še naprej ostati na računu tudi znesek za vzdrževane družinske člane.
Spremembe tudi pri razmerju med servisiranjem dolga in dohodkom kreditojemalca
Omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca je medtem po novem postavljena v višini 50 odstotkov ne glede na višino dohodka. Pri izračunu letnega dohodka potrošnika se bodo po novem upoštevali tudi otroški dodatki in nekateri drugi socialno varstveni prejemki.
Medtem je znižan odstotek dovoljenih preseganj omejitve razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom, in sicer z desetih odstotkov na tri odstotke.
Kreditojemalci z višjimi dohodki praktično brez sprememb
Po izračunih Banke Slovenije, predstavljenih v začetku junija, se bo pri potencialnih kreditojemalcih z nizkimi dohodki kreditna sposobnost s temi ukrepi povečala, medtem ko za tiste z višjimi dohodki sprememb praktično ne bo. Maksimalna anuiteta bo za tistega z neto dohodkom 878 evrov znašala 133 evrov, za tiste z med 1000 in 1500 evrov pa bo okoli 170 evrov. Razlike za tiste, ki imajo več kot 1800 evrov mesečnih dohodkov, praktično ne bo.
Izračuni Banke Slovenije ob tem kažejo, da se bo maksimalna anuiteta za par z neto dohodkom v višini neto povprečne plače in z enim otrokom lahko dvignila s sedanjih 531 evrov na 898 evrov, za par z dvema otrokoma z 257 evrov na 678 evrov, za par s tremi otroki na 521 evrov, za enostarševsko družino z enim otrokom pa s 45 evrov na 262 evrov.
Po ocenah Banke Slovenije ta ukrep ne bo občutno povečal povpraševanja po kreditih, saj je kreditojemalcev z zelo nizkimi dohodki razmeroma malo. “Mi pa jim dajemo to možnost,” je junija dejal viceguverner Primož Dolenc. Podobno je pred dnevi povedal tudi prvi mož NLB Blaž Brodnjak, ki je bil eden najbolj glasnih zagovornikov rahljanja regulatornih omejitev kreditiranja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
