Direktor waldorfske šole: Ukrep je absolutno pretiran in nesorazmeren

Koronavirus 24. Nov 202113:46 > 14:04 4 komentarji
Waldorfska šola Ljubljana
Tina Kosec/BOBO

Waldorfska šola Ljubljana še ni odpravila nepravilnosti, zaradi katerih jim je šolski inšpektorat odredil šolanje na daljavo. Direktor Iztok Kordiš je za N1 povedal, da pričakuje, da se bodo učenci in učenke njihove osnovne šole v šolske klopi vrnili jutri. Njegovo mnenje je, da je ukrep pretiran in nesorazmeren, dodal je še, da oni težave rešujejo na podlagi sodelovanja in pogovora, kar "traja dlje časa".

Inšpektorat za šolstvo in šport je v nadzorih ugotovil, da pet šol po začetku samotestiranja ni pridobilo ustreznih soglasij staršev. Waldorfska šola Ljubljana je bila edina, ki do ponovnega nadzora nepravilnosti ni odpravila, zato je inšpektorat za osnovnošolce odredil pouk na daljavo.

Ko smo se na začetku tedna obrnili nanje, so nam odgovorili, da “učencev, ki se niso samotestirali, niso pošiljali domov”. Ob tem so dodali, da zadevo rešujejo in upajo, da se bodo lahko učenci v šolo vrnili že v sredo, torej danes. Kot so nam na šolskem ministrstvu povedali danes, v tem primeru ni še nič novega. “Inšpekcijski postopek še vedno poteka, nič se ni spremenilo. Pouk na daljavo bo potekal do 3. decembra oziroma do odprave nepravilnosti.”

V šoli upajo, da se bodo učenci vrnili jutri

Direktor ljubljanske waldorfske šole Iztok Kordiš je za N1 povedal, da pouk še vedno poteka na daljavo. “Usklajujemo še zadnje podrobnosti z inšpektoratom in res pričakujemo, da se bodo učenci v šolo vrnili jutri,” je dejal.

“Ukrep je absolutno pretiran in nesorazmeren. To smo reševali na podlagi sodelovanja in pogovora, kar traja dlje časa. Roki pa so bili nerazumno kratki – v 24 urah ne moreš narediti nič. Mi pa smo naredili veliko,” je dejal.

Direktor waldorfske šole Iztok Kordiš
Direktor waldorfske šole Iztok Kordiš. (Vir: MOL)

O uporabi zaščitnih mask v šoli je Kordiš dejal, da jih “nosi večina”, pri tem pa je mislil tako učence in učenke kot zaposlene. “Nobenih mehanizmov za prisilo ni. Nismo represivni organ, niti ni nobenega člena, na podlagi katerega bi lahko to kaznovali,” je povedal.

V primerih, ko učenec nima zaščitne maske ali je ne želi uporabljati, vzgojno-izobraževalni zavod ukrepa skladno s svojimi sprejetimi internimi predpisi. Učencu oziroma dijaku se še naprej zagotovi sodelovanje pri pouku tako, da je medosebna razdalja z drugim učencem najmanj 1,5 metra, izhaja iz okrožnice, ki jo je šolam poslalo ministrstvo.

Ravnatelj je povedal še, da so se na svetu staršev dogovorili, da skupaj naredijo vse, da bo šola čim prej odprta.

Nalezljive bolezni kot sredstvo odraščanja

Utemeljitelj waldorfske pedagogike Rudolf Steiner si jo je zamislil kot “izobraževalni del celovite družbene prenove” v skladu z naukom antropozofije, je pred časom pisala Mladina.

V okviru tega antropozofskega nauka je Steiner razvil tudi antropozofsko medicino, ki se pri zdravilih močno približa homeopatiji, nalezljive bolezni pa denimo razume kot sredstvo za razvoj fizičnega in eteričnega telesa, piše v dokumentu Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC).

ECDC je v posebnem poročilu že ugotavljal, da se “med voditelji waldorfske skupnosti nakazuje močna kultura nasprotovanja cepljenju”. Zaradi tega so te šole pogosto prizorišče izbruhov nalezljivih bolezni, kot so ošpice ali oslovski kašelj.

V tem poročilu so zbrani podatki o izbruhih ošpic od leta 1997 do 2011. Leta 2008 se je tak izbruh na primer zgodil na Bavarskem.

Takrat so potrdili 217 primerov, od tega so jih 28 potrdili v salzburški šoli, ki temelji na antropozofskem nauku. Okuženi učenec iz Švice je namreč gostoval na šoli v Salzburgu, okužbe pa so se potem razširile tudi v Nemčijo in Norveško. 97 odstotkov oseb, ki so izpolnile vprašalnik, ni prejelo cepiva OMR, ki nas zaščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami.

Leta 2011 se je večji izbruh ošpic zgodil v Belgiji, in sicer v Gentu. Od skupno 155 primerov so jih 56 potrdili med učenci in učenkami waldorfske šole, v kateri je večina staršev nasprotovala cepljenju. Izbruhi so se pozneje pojavili tudi drugod v Belgiji, in sicer v Bruslju in Valoniji.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje