Danes se je prvič sestal svet za obnovo, ki je bil imenovan po zgodovinskih poplavah. Vodi ga inženir in glavni projektant Pelješkega mostu Marjan Pipenbaher, ki je po sestanku poudaril, da morajo biti rešitve premišljene in dolgoročne, saj bo obnova zelo draga. Podobno je opozoril premier Robert Golob. "Ugotoviti moramo, na katerih območjih je sanacija smiselna in na katerih območjih se bo treba umakniti," je dejal.
Danes se je prvič sestal svet za obnovo, ki ga je vlada imenovala kot posvetovalno telo po najhujši naravni nesreči v Sloveniji.
Med nalogami 14-članskega sveta, ki ga vodi gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah, in sicer med drugim pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov in infrastrukture. Svet bo tudi spremljal delovanje ministrstev in občin pri obnovi prizadetih območij in predlagal aktivnosti za morebitno izboljšanje, poleg tega bo svetoval pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje, je navedeno na spletni strani vlade. Pipenbaher je v pogovorih za medije po avgustovski ujmi poudarjal nujnost kakovostne obnove in celovitih rešitev, vodi pa bo treba dati prostor.
Na sestanek so poleg strokovnjakov in premierja Roberta Goloba prišli tudi ministri za naravne vire in prostor Uroš Brežan, za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter infrastrukturo Alenka Bratušek.
Pipenbaher je poudaril, da gre sicer za prvo uradno sejo, a da s strokovnjaki delajo že več kot mesec dni od poplav. Danes so govorili o analizi poplav, mostovih, zakonodaji, kratkoročnih ukrepih, ki potekajo … “Najpomembnejša tema pa so dolgoročni ukrepi, ki bodo zelo veliko stali in dolgo trajali, zato se jih je treba lotiti premišljeno,” je dejal Pipenbaher.
“Najprej moramo ugotoviti, na katerih območjih je sanacija smiselna in s katerih območjih se bo treba umakniti,” je poudaril premier Golob. Sprožilo se je 10 tisoč plazov, je dodal. Poudaril je, da je glavni cilj dolgoročna odpornost teh območij na naravne nesreče. Zavedajo se, da si prizadeti želijo hitre gradnje. “Želimo si hitro pomagati, a hkrati si želimo gradnje, odporne na nesreče,” je poudaril premier.
Pipenbaher je člane sveta, kot je minuli teden povedal za časnik Delo, lahko izbral sam, vanj je vključil strokovnjake, ki so dobri teoretično in so tudi operativci: hidrologi, arhitekti, urbanisti, strokovnjaki za prostorsko zakonodajo in umeščanje v prostor, krajinski arhitekti. Vlada je v svet imenovala gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec.
Plačali bomo le, kar je upravičeno
Resno poškodovanih je po premierjevih besedah skoraj tisoč objektov. Treba bo na terenu pregledati enega po enega.
Na novinarsko vprašanje o državnem plačilu intervencij in škode, ki so jo zabeležile občine, je predsednik vlade odgovoril, da je pomembno vse preveriti in “iz našega in vašega skupnega denarja” plačati le tisto, kar je upravičeno. Nekateri župani še niso poslali vseh popisov, je dodal. Dejal je, da bo škoda lahko “6, 7, 8, 9, ne vemo koliko milijard”.
Denar za intervencije je država že nakazala upravi za zaščito in reševanje, ta pa bo preverila vse zahtevke in ga razdelila naprej upravičencem. “Vsi zahtevki niso upravičeni. Vztrajali bomo, da bo vsak evro, ki bo porabljen, preverjen in tudi javno objavljen,” je obljubil Golob.
V sistem Ajda so samo občine vnesle za 2,7 milijarde evrov škode, a ta ne vključuje državne infrastrukture in škode v gospodarstvu. Popis kaže na 4 milijarde neposredne škode, a to ne pomeni, da bo vse plačano iz proračuna. Vse se ne bo zgodilo v enem letu, načrt obnove bomo izvajali 5 do 10 let, je poudaril premier. Strošek obnove in razvoja ne bo enak neposredni škodi, je dejal.
“Obnova bo stala preveč, da bi bile rešitve neusklajene,” je poudaril tudi Pipenbaher in dodal, da morajo biti rešitve celostne, da ne bi zaradi protipoplavne zaščite enega kraja rekla poplavila drugega območja. Želi si, da bi sprejeli dolgoročni nacionalni program ureditve vodotokov in ga potrdili v parlamentu ter da bo denar za sprotno urejanje vodotokov potem redno na voljo.
Pipenbaher v N1 STUDIO
Pipenbaher, med drugim projektant viadukta Črni Kal v Sloveniji in mosta na polotok Pelješac na Hrvaškem, je gostoval tudi v naši oddaji N1 STUDIO. Takrat je izpostavil, da številne sanacije vodotokov po preteklih silovitih poplavah niso bile zaključene, kar bo tokrat treba speljati do konca. Po njegovi oceni so lahko akutne težave rešene v enem letu, kompletna obnova rek pa bo trajala več let.
V oddaji N1 STUDIO je med drugim pojasnil, kako bo svet deloval, kateri so najbolj pomembni ukrepi po poplavah, ali ima zaupanje v premierja Roberta Goloba, kako bo obnova potekala ter kakšne težave prinaša prevelika razdrobljenost občin. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje