Zakaj je bila za covid-19 odrejena karantena, za opičje koze pa ne

Slovenija 24. Maj 202218:001 komentar
Nijz
Foto: Denis Sadiković/N1

Covid-19 je bil tako imenovana karantenska bolezen, opičje koze pa (za zdaj) to niso. Kaj to pomeni, nam je razložil predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel.

V Sloveniji je bil potrjen prvi primer opičjih koz, zbolel je moški, ki se je vrnil s Kanarskih otokov. Njegovo zdravstveno stanje je dobro, ni hospitaliziran in je v domači izolaciji. “Iskanje stikov poteka v sodelovanju z okuženo osebo, osebnim zdravnikom in epidemiologom. Okuženi lahko svoje stike obvesti tudi sam, brez sodelovanja epidemiološke službe, zato trenutno podatka o stikih pristojni nimamo,” je danes pojasnil Mario Fafangel. In kdo je potencialno ogrožen? “Za tesen stik pri opičjih kozah veljajo dotik, stik z okuženimi predmeti, kot je posteljnina, in spolni odnosi, čeprav ne gre za spolno prenosljivo bolezen. Bolezen se lahko prenaša tudi kapljično, če gre za dlje časa trajajoči kontakt,” pravi epidemiolog.

Osamitev ali izolacija je ukrep, namenjen tistemu, ki je okužen oziroma zboli. Karantena pa je ukrep, namenjen (še) zdravim osebam, ki so bile v stiku z okuženim. Medtem ko karantenske odločbe izdaja NIJZ, izolacijo lahko odredi osebni zdravnik, s čimer “zbolelemu za nalezljivo boleznijo omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe,” piše v Zakonu o nalezljivih boleznih.

Zakon predvideva tudi globe. Z globo od 400 do 4000 evrov je lahko kaznovan posameznik, ki ne upošteva ukrepov izolacije ali karantene, preprosto povedano, če hodi okrog in je v stiku z drugimi, ko bi moral biti doma, saj obstaja nevarnost, da koga okuži. Mimogrede, zakon predvideva enako globo tudi za tistega, ki bi se zlagal, da je bil v tveganem stiku, čeprav ni bil. Z globo je bilo v času koronavirusa kaznovanih kar veliko posameznikov.

Zakon določa bolezni, za katere mora biti odrejena karantena, to so kuga, virusne hemoragične mrzlice (med njimi ebola), pa tudi “druge nalezljive bolezni, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali vlada /…/ razglasila epidemijo ali na predlog NIJZ /…/ odločila, da je zaradi nevarnosti hitrega širjenja okužbe za posamezno nalezljivo bolezen, ki predstavlja veliko tveganje za zdravje, potreben tak ukrep.” Med slednje je spadal tudi covid-19.

Opičje koze brez karanten

Opičje koze za zdaj niso bolezen, pri kateri bi epidemiologe skrbelo, da lahko povzroči veliko škodo za zdravje velikega števila ljudi, kot je bilo pri covidu-19. Edina država, ki je doslej uvedla obvezno 21-dnevno izolacijo za okužene, je Belgija. Tudi tam pa ne omejujejo gibanja tistim, ki so bili v stikih z okuženim.

“Karantena zadeva zdrave kontakte, tesne stike okužene osebe,” pojasnjuje vodja Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel. “Če je bolezen karantenska – vemo, kako je bilo pri covidu – pomeni, da oseba mora v karanteno, torej mora biti doma brez stikov za čas potencialne inkubacije. Omejeno je njeno prosto gibanje. Opičje koze pa niso karantenska bolezen. To pomeni, da je oseba seznanjena, da je bila v visokotveganem stiku. Obveščena je, na kaj mora paziti, ampak njeno prosto gibanje ni omejeno.”

In kako epidemiologi določijo, za katero bolezen je potreben ta ukrep? Kot pojasnjuje Fafangel, je to odvisno od smrtnosti, od pričakovane razširjenosti bolezni in morebitnega pritiska na zdravstveni sistem, od kužnosti in načina prenosa, časa inkubacije, pa tudi od tega, kako dobro bodo javnozdravstvena priporočila sprejeta s strani prebivalstva. “Vedno tehtamo tudi, kakšno škodo bi tak omejevalni ukrep povzročil na sprejemanje, zaupanje prebivalstva. V epidemiji covida smo se naučili, da če oseba ne bo hotela povedati tveganih stikov, jih ne bo. Zato je treba graditi na zaupanju,” pravi Fafangel.

Na splošno pri pojavu opičjih koz ni razloga za skrb, pravijo strokovnjaki. Od covida se opičje koze bistveno razlikujejo po načinu prenosa in posledično tega, koliko oseb lahko okuži okužena oseba. Prav tako pri opičjih kozah v nasprotju s covidom ne gre za novo bolezen. Vemo, kaj lahko pričakujemo, poznamo načine zdravljenja. Bistvena razlika pa je tudi, da so osebe z opičjimi kozami kužne šele, ko se pojavijo simptomi. Pri covidu je bilo namreč zaskrbljujoče, da so lahko okužbo naprej širile osebe, ki (še) niso imele znakov bolezni.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar