Ljubitelji teorij zarot na družbenih omrežjih opozarjajo na koncentrične kroge, ki se občasno vidijo na radarskih slikah padavin. Agencija RS za okolje ima na svoji spletni strani vedno pojasnilo, zakaj nastajajo, z zapisom pa se je danes odzval tudi Sašo Dolenc, razlagalec znanosti, fizik in avtor številnih knjig.
Na družbenih omrežjih se tudi ob zadnjih obilnih padavinah širijo teorije zarot o manipulacijah vremena, kar naj bi dokazovali tudi koncentrični krogi na radarskih slikah padavin. Več o vremenskih teorijah zarot lahko sicer preberete v članku Zakaj nekateri verjamejo v strupeno točo in laboratorijska neurja.
Kot je pojasnjeno na spletni strani Arsa, radar meri atmosfero z anteno, ki se vrti okrog navpične osi. “Vsak obrat naredi pri višjem kotu. Nad vsako talno točko zato radar meri padavine na različnih višinah. Iz vseh teh izmerkov potem radarjev računalnik izvleče največjega in ta se prikaže na radarski sliki. Kar se kaže na sliki, torej niso padavine pri tleh, ampak nekje nad tlemi.”
Kot dodajajo, so slojevite padavine takšne, da imajo na višini izoterme 0 stopinj ojačan radarski odboj, in sicer zaradi taljenja padajočega snega. “Vzdolž radarskega snopa – pri danem dvižnem kotu – se zato izmeri ojačan odmev tam, kjer snop seka pas taljenja. Različno nagnjeni snopi sekajo pas taljenja pri različnih razdaljah. Projekcije maksimalnih odmevov / odbojnosti na tla imajo zato obliko koncentričnih krogov,” razlagajo na spletni strani.
Dolenc: “Pri teh deževnih krogih seveda ne gre za naravni pojav, ampak za pomanjkljivost v sistemu radarskih meritev”
Urednik portala o znanosti Kvarkadabra Sašo Dolenc pa je na Facebooku zapisal, da “pri teh ‘deževnih krogih’ seveda ne gre za naravni pojav, ampak za pomanjkljivost v sistemu radarskih meritev padavin”. Kot pojasnjuje, vremenski radar deluje tako, da v nebo pošilja kratke impulze mikrovalov in nato posluša odmeve iz oblakov.
“Na osnovi sevanja, ki se odbije od vodnih kapljic ali snežink, lahko izriše sliko padavin. Žal pa odsev radarskih impulzov od snežink ni enak odsevu enake količine vode v obliki kapljic. Ker radarski snop žarkov ne loči med suhimi snežinkami, talečimi se snežinkami in dežnimi kapljami, lahko jakost padavin iz talečih se snežink v primerjavi z netalečimi navidezno poveča za faktor 5 ali več. Enako količino padavin lahko tako radar napačno interpretira kot povečano intenziteto padavin. Dodatno težavo povzroča tudi dejstvo, da padajo kapljice hitreje proti tlom kot snežinke,” piše Dolenc.
“Zaradi teh značilnosti, povezanih z radarskim merjenjem vlage v oblakih, se lahko na radarski sliki padavin občasno tvori ‘svetli pas’ (angl. bright band), ki ustreza mestu v oblaku, kjer se sneg začenja taliti in nastaja dež,” dodaja.
“Ker zazna radar dež približno petkrat močneje kot sneg, hkrati pa dežne kapljice padajo hitreje kot snežinke, se zdi, kot da so padavine v tej plasti oblakov bistveno močnejše, čeprav v resnici niso,” še piše Dolenc.
Svetli pas se lahko pojavi v obliki koncentričnih krogov
Ker vremenski radar ne zazna celotnega ozračja naenkrat, ampak opravi več zaporednih krožnih meritev pod različnimi koti, se lahko “svetli pas” občasno pojavi na slikah v obliki koncentričnih krogov, dodaja. “Do tega pride največkrat takrat, ko je meja med snežinkami in dežjem razmeroma enakomerna na večjem območju in visoko na nebu.”
“Ker je radarska slika padavin sestavljena iz več zaporednih krožnih obratov antene pod različnimi koti, zazna radar “svetli pas” pri vsakem krožnem obratu na različnih razdaljah od merilne postaje. Na sliki se navidezni “svetli pas” pač pokaže tam, kjer radarski žarek prečka oblačno plast, v kateri se sneg spreminja v kapljice,” še piše Dolenc.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje