V Bogojini, naselju v Moravskih Toplicah, je na februarskem pogrebu domačina duhovnik Andrej Lažeta zapustil pokopališče, ne da bi dokončal pogrebni obred. Razlog? Nasprotoval je raztrosu pepela pokojnega. Svojci so ogorčeni in prizadeti, v murskosoboški škofiji in uradu Slovenske škofovske konference pa tega dogodka ne komentirajo. Slovenski škofi so sicer izdali smernice, ki obenem pravijo, da raztros pepela pokojnega za kristjana ni primeren, a hkrati dopuščajo, da duhovnik, ki vodi pogreb, opravi obred, pri sprevodu in samem raztrosu pepela pa ne sme sodelovati.
Na februarskem pogrebu moškega iz Moravskih Toplic duhovnik Andrej Lažeta iz župnije Gospodovega vnebohoda v Bogojini in župnije sv. Martina v Martjancih ni dokončal pogrebnega obreda, ker je nasprotoval raztrosu pepela pokojnega, poroča portal Sobotainfo.
Po poročanju prekmurskega portala je pred začetkom pogreba župnik kričal na svojce pokojnega, da takega pogreba z raztrosom pepela ne bo izvedel. Proti žalujočim naj bi žugal s prstom in kričal, da je raztros pepela kristjana greh. Čeprav so se dogovorili, da bo prebral žalni govor, duhovnik tega ni storil, temveč je le zmolil dve molitvi in po petih minutah zapustil pokopališče, še poroča Sobotainfo.
Pokojnikova hčerka je za portal povedala, da jim župnik pred pogrebom ni omenil, da tovrstnih obredov ne opravlja, saj bi se v tem primeru obrnili na nekoga drugega.
Z vprašanjem, ali so bili z dogodkom seznanjeni, smo se obrnili na murskosoboško škofijo in na Slovensko škofovsko konferenco. Povprašali smo jih tudi, kakšne so smernice cerkve glede raztrosa pepela in ali je ravnanje duhovnika, ki ni zaključil obreda, v skladu z njihovimi smernicami.
Na uradu Slovenske škofovske konference so povedali, da so bili z dogodkom seznanjeni iz medijev ter da specifičnega dogajanja ne morejo komentirati, saj je za to pristojen murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. So pa dodali, da je stališče slovenskih škofov, ki so ga zapisali tudi v pastirskem pismu leta 2018, da za kristjana raztros pepela pokojnega ni primeren način. So pa dopustili možnost, da duhovnik, ki vodi pogreb, v mrliški vežici, cerkvi ali na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda, lahko tudi pogrebno sveto mašo, in ga tam zaključi.
Ordinariat murskosoboške škofije na vprašanje, ali so bili z dogodkom seznanjeni, ni odgovoril. Posredovali so le pastoralne smernice SŠK o krščanskem pogrebu. Tam lahko preberemo, da člena Zakonika cerkvenega prava, ki govorita o upepelitvi, ne prepovedujeta sežiganja teles, “razen če je bilo izbrano iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu nauku”. Zapisano je tudi, da Cerkev “zelo priporoča, naj se ohrani pobožna navada pokopavanja teles rajnih”.
Posebno poglavje škofi v smernicah namenijo tudi samemu raztrosu pepela. Tam med drugim zapišejo, da “raztros pepela izpušča možnost za molitveno spominjanje pokojnika, ki prihaja iz obiskovanja grobov”. Ob tem pa dodajajo, da lahko duhovnik v primeru “utemeljenega suma o odločitvi za raztros pepela iz krščanski veri nasprotnih razlogov” odreče tudi cerkveni obred pred upepelitvijo. Cerkev obenem prepoveduje prisostvovanju voditelja pogreba pri sprevodu in dejanju raztrosa.
Sobotainfo sicer poroča, da je bil umrli katoliške veroizpovedi z opravljenimi vsemi zakramenti ter da si je sam zaželel pogreba z raztrosom pepela. “Ko se bom spominjala pogreba svojega očeta, ta ne bo povezan z žalostjo zaradi njegove smrti, ampak s šokom, žalostjo in razočaranjem nad tem zadnjim obredom. V resnici to ni bil obred, bilo je skrunjenje časti mojega očeta. Hudo mi je in še sedaj ne morem dojeti, da se je to res zgodilo. Vse bolj se mi zdi, da še vedno sanjam,” je še povedala hčerka pokojnega za portal.
Poznavalci razmer v Bogojini medtem opozarjajo, da duhovnik Lažeta ni pričakoval pokopa z raztrosom, saj da se to v tem kraju še nikoli ni zgodilo, ter da bi ga svojci na to morali predhodno opozoriti. Hčerka pokojnega je za Vestnik sicer dejala, da bi župniku med pogovorom o tem, kako bo potekal pogreb, jasno razložila, da bo šlo za raztros, če bi vedela za njegov odpor do tovrstnih pogrebov. Kot je še povedala, je župnika vseeno prosila za žalni govor, v kar je takrat privolil.
Poskušali smo pridobiti tudi odziv duhovnika Andreja Lažete, a za zdaj neuspešno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje