Družinski zdravnik Andrija Halužan že od leta 1970 dela v isti ambulanti v Vuzenici. Tudi pri 80 letih, saj zamenjave zanj v odročnem kraju niso našli. V zadnjih tednih so njegove izjave dosegle velik odmev, dobiva klice od vsepovsod, tudi neznanci se mu zahvaljujejo za pokončno držo. Halužan ne stavka, ker pravi, da pacienti niso krivi za stanje v zdravstvu. "Jaz sem vedno zaslužil dobro in tako je še zdaj. Če pa vzamemo moje odlične sodelavke, medicinske sestre, in drugo zdravstveno osebje, niso dovolj nagrajeni," opozarja.
Da je ambulanta Andrije Halužana v enoti zdravstvenega doma v Vuzenici nekaj posebnega, smo zaznali že ob telefonskem klicu, ko smo se želeli “naročiti” na intervju. Medicinska sestra se je oglasila takoj in prijazno.
“Izboril sem si, da imam v ekipi dve medicinski sestri. Nekdo od nas treh se tako vedno lahko oglasi pacientom, ki kličejo v ambulanto,” pravi 80-letni Andrija Halužan, ki je v zadnjih tednih postal prava medijska zvezda in ime tedna na Valu 202.
Z njim smo se povarjali v isti ambulanti, v kateri sprejema paciente od 1. januarja 1970. “Že takrat so (v Vuzenici) nujno potrebovali zdravnika, saj na ta teren mladi zdravniki niso želeli,” pravi. On je v to okolje prišel iz Hrvaške, skupaj z zaročenko.
“Po pravici povedano sem mislil, da bo to odskočna deska, da bom nato odšel kam drugam. Ampak mi je bilo fajn. In tako je še danes,” pravi in že 54 let skrbi za bolnike.
Leta 2014 se je upokojil. “V pokoju sem bil en dan, to je bilo 1. januarja. Takrat 2. januar ni bil praznik, tako sem 2. januarja ponovno začel delati. Iz enostavnega razloga – ker ni bilo nobenega zdravnika, ki bi prišel v to ambulanto. Ljudje bi ostali brez zdravnika in tega si nisem želel dovoliti,” opisuje Halužan.
Pove, da mu je v tistem času umrla žena, zato je kot vdovec iskal tudi stik z ljudmi, ki ga je imel v ambulanti. “Ker sem se počutil sposobnega za to delo sem se reaktiviral,” pravi in dodaja, da bo odšel takoj, ko bo začutil, da ni več dovolj čil za delo zdravnika. Enako velja, če za ambulanto najdejo njegovega naslednika.
Delo opravlja redno, torej po 8-urnem delavniku. Opredeljenih ima 1.500 pacientov. Ker so večinoma starejši, to nanese 2.600 t. i. glavarinskih količnikov (norma za polno zaposlenega zdravnika je 1.895 količnikov). Kljub temu da že presega zakonske normative, na vratih njegove ambulante piše, da sprejema nove paciente.
“Sprejemamo tudi paciente, ki niso z našega območja, ampak v svojem kraju niso mogli dobiti osebnega zdravnika. Večinoma gre za tujce, ki so prišli v Slovenijo delat. Oni niso krivi, da imamo mi težave v sistemu in da ne morejo dobiti zdravnika, ko ga potrebujejo. Zato so naša vrata tem ljudem odprta,” poudarja.
V ambulanti nima računalnika. Pravi, da se na računalnike ne spozna in administrativno delo zanj opravita medicinski sestri. On pa pacienta gleda, posluša in se mu tako lahko popolnoma posveti.
Nasvet za zdravnike: delajte še več
Halužan ne stavka, ker pravi, da pacienti niso krivi za stanje v zdravstvu. “Jaz sem vedno zaslužil dobro in tako je še zdaj. Če pa vzamemo moje odlične sodelavke, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, niso dovolj nagrajeni. Ker so se plače vedno poviševale v odstotkih. Tisti, ki imajo več, so tako dobivali vedno več, kdor je imel manj, je dobil manj in razlike so se večale,” je prepričan. Sam pravi “hvala Bogu” za njegove sodelavke, ki so še tu in delajo. Na Koroškem, kjer je Avstrija blizu, je namreč zdravstvene delavce še težje dobiti in obdržati.
V središče postavlja ekipno delo, v svojo ekipo pa šteje vse sodelavce, medicinske sestre, rentgenske tehnike, direktorico zdravstvenega doma in čistilko. “Težave rešimo le skupaj,” je prepričan. Tako na nivoju zdravstvene ustanove kot na nivoju države.
Zato je po njegovem mnenju narobe, da se “o plačnem sistemu znova pogovarjamo parcialno, namesto da bi se pogovarjali o celotni panogi”. To pa ne vključuje le zdravstva, ampak tudi šolstvo, upravne enote in cel javni sektor.
“Do rešitve lahko pridemo izključno samo z dialogom,” je prepričan in dodaja, da zgolj z vztrajanjem pri zahtevah rešitev ne bo. “Vsak mora malo popustiti. Če nekdo pogojuje, rešitve ni. Bojim se, da bo stavka prinesla več škode kot koristi,” še pravi, a ves čas poudarja, da gre za njegovo mnenje, da že vso kariero ponavlja enaka stališča, ki pa jih nikomur ne vsiljuje.
Kaj bi moral biti po njegovem mnenju prvi korak, ki naj ga naredijo zdravniki, da bi prekinili trenutno stanje, kjer zaradi stavke trpijo bolniki? “Zame bi bil prvi korak, da zdravniki še več delajo, še več naredijo za paciente in nato rečejo oblasti – glejte, smo sposobni, dobri, strokovni, zdaj pa je na vaši strani, da uredite sistem in nas plačate.”
Virus denarja
Halužan pravi, da pred več kot pol stoletja, ko je začel delati, njegova stališča med zdravniki niso bila videti tako izstopajoča, kot se morda zdi danes. “Morda je razlog to, da sem drugače vzgojen. Doma nismo bili revni, bil sem edinec. Toda vzgojili so me, da ne potrebujem nadstandarda. Imam vse, kar potrebujem, imam hišo, imam avto. Je star, ampak deluje. Jahte pa ne potrebujem.”
Opozarja, da je danes denar postal vodilna vrednota. “Veliko ljudi smo vzgojili napačno. Mi, stari smo krivi, ker smo napačno vzgajali mlade,” je prepričan. “To ni na mojem zelniku zraslo, a virus denarja je okužil zdravstvene delavce.”
Kot zdravnik ve, da proti virusom obstaja zelo malo zdravil. “Proti virusu denarja pa zelo zelo zelo malo ali nič. Samo družba kot celota s spremembo miselnosti bi lahko prišla do nekih izboljšav,” je prepričan.
Halužan najprej ni niti vedel, da so njegove izjave postale tako odmevne, da je postal kandidat za ime tedna. Dobiva pa klice od vsepovsod, tudi od neznancev, ki se mu zahvaljujejo za stališča, ki jih je javno predstavil, in njegovo delo.
“Danes sem dobil kartico od nekoga iz Kopra, ki je slišal moje izjave. Zelo zelo bi bil vesel, če bi to slišali tudi odločevalci. Ne da bi sam sebi se zdel pameten, ampak da bi slišali, da se z borbo manj doseže kot z dialogom.”
Mladim zdravnikom pa sporoča: “Bodite ljudje. Zavedajte se, da medicina in delo zdravnika nista namenjena izključno lastni dobrobiti, ampak gre za dobrobit ljudi. Oni dajo v tvoje roke največjo vrednost, to je svoje življenje. Ne delaj se pametnega, delaj, kar znaš, bodi priden in se ti bo vrnilo.”
Pogovor z njim si oglejte v videu na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje