Zdravniki in zdravnice z Onkološkega inštituta Ljubljana svarijo, da je zaostritev zdravniške stavke začela vplivati na obravnavo bolnikov z rakom. Zaenkrat je zamik še znotraj sprejemljivih okvirjev, a vlado kljub temu v javnem pismu pozivajo, naj čim prej reši razmere v zdravstvu in konča stavko. Pod zapis se je podpisala večina specialistov, 177.
Od začetka zdravniške stavke je točno dva meseca. Medtem ko sta se vlada in sindikat Fides ta teden odločila, da v sicer skoraj brezplodna pogajanja vključita mediatorja, se s strani zdravnikov vrstijo opozorila, da je stavka začela vplivati tudi na obravnavo bolnikov z rakom.
Specialisti z Onkološkega inštituta Ljubljana so na vlado naslovili javno pismo, s katerim so jo pozvali, naj razmere v zdravstvu reši čim prej – ne le zaradi bolnikov, ampak tudi zaradi vseh, ki bodo zdravstveno obravnavo potrebovali v prihodnje.
V zapisu so opisali, kako je marčevska zaostritev zdravniške stavke začela vplivati na bolnišnične aktivnosti. Večina zdravnikov, ki je umaknila soglasje, namreč prihaja iz operativnih strok, internistične onkologije in radioterapije. To je zahtevalo spremembo urnikov in nove prilagoditve, zaradi česar se je že v prvih dveh tednih od umika soglasij spremenil obseg rutinskega dela.
Zaenkrat je zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati, so opozorili.
Umik zdravniških soglasij za nadurno delo pomeni, da zdravniki od 1. marca na teden opravijo največ 40 ur rednega dela in največ 8 ur nadur. “Še vedno delamo več, kot večina ostalih zaposlenih v javnem sektorju. Vendar nas je premalo, da bi z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno delo,” so tudi zapisali zdravniki in zdravnice onkološkega inštituta. Pred 1. marcem je obravnava onkoloških bolnikov potekala nemoteno.
Onkološki inštitut Ljubljana (Foto: Denis Sadiković/N1)
Ob opuščanju raziskovalnega dela “katastrofalne posledice”
Zaposleni na onkološkem inštitutu svarijo tudi, da je zaradi stavke in manka kadra že bolj opazno okrnjeno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, ki ga je Onkološki inštitut kot tercialna zdravstvena ustanova prav tako dolžen opravljati. Dolgoročno opuščanje teh aktivnosti bi lahko v prihodnje privedlo do “katastrofalnih posledic” za razvoj onkologije v Sloveniji, opozarjajo specialisti.
“Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, morajo biti pogoji dela tu dovolj privlačni za najboljše in najbolj zagnane mlade zdravnike. V nasprotnem primeru lahko v ključnih nacionalnih zdravstvenih ustanovah že v kratkem pričakujemo dodatno poslabšanje stanja na področju kadrov,” so izpostavili še eno izmed skrbi, ki se porajajo ob zdravniški stavki.
V javnem pismu 177 podpisanih zdravnikov specialistov vlado zaradi vseh opisanih posledic vlado pozivajo, naj čim prej reši razmere v zdravstvu. Poleg kratkoročnih ukrepov zahtevajo tudi takojšen sprejem dolgoročnih strateških potez, s katerimi bi v vladi naslovili izzive, ki se bodo pojavili v bližnji prihodnosti. V ustanovi je sicer zaposlenih 186 zdravnikov specialistov, poroča STA.
Kljub pogovorom o začetku mediacije ne vlada ne sindikat Fides pravita, da morebitnega konca zdravniške stavke ni mogoče napovedati. Vlada se sicer zavzema, da bi se zdravniška stavka za čas mediacije zamrznila, Fides pa temu ni naklonjen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje