Odbor DZ za zdravstvo je po vetu DS znova obravnaval zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Z devetimi glasovi za in enim proti je odbor zakonu znova prižgal zeleno luč. Zakon so podprli v Svobodi in Levici, proti je glasovala poslanka NSi. O zakonu bo v petek zopet odločal tudi DZ.
Državni svet je na torkovi izredni seji izglasoval veto na zdravstveni interventni zakon, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden. Predstavnike delodajalcev v DS je med drugim zmotila zakonska določba, ki podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni. Opozorili so, da bo to dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti.
Kot je na današnji seji odbora poudaril državni svetnik Jože Smole, DS nasprotuje tudi v zakonu predvideni omejitvi višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne bruto plače. “Taka sprememba je neutemeljena in med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med plačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila,” je opozoril.
Kritje nadomestil za bolniško primerljivo s številnimi državami EU
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, ki je predstavil stališče vlade, je poudaril, da so v interventnem zakonu predvideni ukrepi z naslova absentizma namenjeni zagotavljanju stabilnosti zdravstvene blagajne. Ob tem je pojasnil, da je ureditev, po kateri bo delodajalec breme bolniških nadomestil kril v obdobju do 30 dni, primerljiva z ureditvijo številnih držav EU. V nekaterih državah obvezno zdravstveno zavarovanje bolniško nadomestilo krije še kasneje kot po 30 dneh, v nekaterih državah pa celotno obdobje bolniške odsotnosti krijejo delodajalci, je dodal.
“Z razbremenitvijo delodajalcev so se negativne posledice nezadostne skrbi delodajalcev za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, prenesle v solidarnostni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar ni v skladu z namenom in cilji obveznega zdravstvenega zavarovanja,” je opozoril. Glede očitkov o omejevanju višine bolniških nadomestil pa je poudaril, da so vsa druga socialna zavarovanja, denimo pokojninsko, pri višini omejena.
“Zagotovo tako imenovana omnibus oblika predloga zakona ni najbolj ustrezna, pa vendar, če želimo k težavam v zdravstvu pristopiti takoj, je edina smiselna možnost, ki nam to omogoča, tak predlog zakona, kot je pred vsemi nami,” je poudaril poslanec Svobode Dean Premik.
Po njegovi oceni interventni zakon prinaša številne dobre rešitve, ki med drugim prinašajo več sredstev za zdravstveno blagajno, posledično pa bo lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije več denarja namenil za zdravljenje bolnikov.
Sukič: V DS nekateri ščitijo lobistične interese
Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da je razočarana nad vetom, saj da tako v državnem svetu kot državnem zboru sedijo “nekateri, ki da namesto interesa državljanov mnogokrat ščitijo lobistične interese”.
Poudarila je, da zakon gospodarstvu “nič ne jemlje”, saj da zgolj vzpostavlja stanje pred spremembami, ki so bili pred leti vzpostavljene brez socialnega dialoga – med njimi je bilo tudi obdobje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev skrajšano na 20 dni.
V NSi po besedah poslanke Ive Dimic zakonu še vedno nasprotujejo, ker ni usklajen, prav tako ni potrebe, da je interventen, saj “ni nobenih izrednih razmer”. Glede zagotovil, da zakon rešuje problematiko absentizma, pa je dejala, da je ta problem mogoče rešiti zgolj s krajšanjem čakalnih vrst.
Čeprav zakon podaljšuje nekaj ukrepov, sprejetih v času prejšnje vlade, pa je Dimic opozorila, da ne ohranja dodatkov za delo v ambulantah na območjih občin z nižjo razvitostjo. “Podeželju se ponovno jemlje,” je bila kritična.
Člani odbora, ki prihajajo iz vrst SDS in SD, se seje niso udeležili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!