Na brniškem letališču je potekala vaja kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče Zlomljeno krilo. Predvidela je trk vojaškega transportnega in šolskega letala, z vajo pa so preverili sodelovanje med različnimi službami, vključenimi v reševanje in preiskavo letalskih nesreč.
Scenarij vaje je bil, da sta zaradi pomanjkljive komunikacije na nizki višini trčila tovorno letalo Lockheed Martin C130, ki je pristajalo, in letalo Pilatus PC-9, ki je vzletalo. Pilatusov pilot se je iz letala izstrelil in je nezavesten pristal v bližini razbitin letala, kopilot pa je umrl. Tovorno letalo je uspešno pristalo, vendar ga je zaradi uhajanja goriva ob pristanku zajel ogenj.
Stekli so postopki reševanja in preiskave nesreče. Odzvali so se kontrola zračnega prometa, letališki gasilci Fraporta Slovenija in kranjski poklicni gasilci ter zdravstveno osebje. Na kraj dogodka so prišli policija in civilni ter vojaški preiskovalci letalskih nesreč in incidentov zrakoplovov. Pogasili so letalo, izvedli reševanje ponesrečenih, zavarovali kraj nesreče in dokaze, nevtralizirali nevarne snovi ter začeli identifikacijo žrtev.
Tonin: Vaja Zlomljeno krilo izjemno dragocena
“Današnja vaja je učilnica na prostem za medresorsko sodelovanje med različnimi organi v državi za preiskovanje letalskih nesreč,” je ob ogledu vaje izpostavil minister za obrambo Matej Tonin. Kot je pojasnil, so pretekle izkušnje pokazale, kako pomembno je stalno usposabljanje za usklajeno delovanje civilnih in vojaških služb, da lahko preiskave tečejo čim bolj nemoteno.
Kot je opozoril minister, lahko neusklajenost različnih sistemov privede do napačnih zaključkov, ki lahko vodijo do novih nesreč. “Zato je vaja Zlomljeno krilo za nas izjemno dragocena, saj povečuje našo pripravljenost in usposobljenost za to, da preiskovanje letalskih nesreč teče čim bolj profesionalno,” je izpostavil.
Vodja službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo Mihael Klavžar je pojasnil, da je vaja Zlomljeno krilo v zadnjih letih v sodelovanju različnih organov in institucij prerasla v kompleksno vajo kriznega odzivanja. Vajo organizirajo v sodelovanju s Fraportom Slovenija in Nacionalnim forenzičnim laboratorij ministrstva za notranje zadeve.
Takšne nesreče na brniškem letališču še ni bilo
Vodja intervencije iz Fraporta Slovenija Milan Dubravac je povedal, da nesreče, kot jo je predvideval današnji scenarij, na brniškem letališču še ni bilo. Pogostost izrednih dogodkov na letališčih je izjemno majhna, so pa posledice takšnih nesreč lahko katastrofalne, je izpostavil.
Pojasnil je, da so na letališču v prejšnjih letih ob približno 30.000 operacijah in 1,8 milijona potnikov v povprečju letno imeli od osem do deset alarmov za pripravljenost ob manjših tehničnih težavah letala. Drugo stopnjo alarma, ko bi letalo pri pristanku lahko imelo resne težave, pa zaznajo enkrat na dve do tri leta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!