Župan Luč razburil s predlogom za usmrtitev neoznačenih mačk

Predlog novele o zaščiti živali, ki je v parlamentarnem postopku, med drugim predvideva obvezno označevanje oziroma čipiranje mačk. Z ureditvijo se ne strinja župan občine Luče Klavdij Strmčnik, ki je predlagal, da se v zakon vnese člen, da se "za vse neoznačene mačke izvede takojšnja usmrtitev, razen če se najde posameznik ali organizacija, ki je pripravljena prevzeti mačko v oskrbo na svoje stroške".

Predlog luškega župana je razburil zaščitnike živali. Da so Strmčnikove pripombe skrb vzbujajoče ter nevarne in "popolnoma neskladne z evropskimi standardi varstva čutečih bitij", so opozorili v Društvu za dobrobit živali AniMa.

Obvezno čipiranje mačk

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga včeraj v drugem branju potrdili poslanci, med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, prepoved kastracij pujskov brez analgezije, spremenjen način financiranja zavetišč, pa tudi obvezno čipiranje mačk. Slednje je vznejevoljijo župana Luč.

"Zakaj moramo v Sloveniji vsako zadevo zakomplicirati do absurda," je v predlogu za spremembo novele, ki ga je uradno vložil v državnem zboru, zapisal luški župan Strmčnik. Predlagal je nov člen, ki se glasi: "Za vse neoznačene mačke se izvede takojšnja usmrtitev, razen če se najde posameznik ali organizacija, ki je pripravljena prevzeti mačko v oskrbo na svoje stroške".

Z označevanjem po njegovem mnenju ne bo težav za hišne mačke, za katere že sedaj skrbijo lastniki, težava pa bo "za vse tiste mačke, ki se skotijo po kmetijah, zapuščenih objektih, prostoživečih mačkah v naravi, največja pa pri nevestnih lastnikih".

Kot je dodatno pojasnil v pogovoru za N1, je po njegovem mnenju mačke v naravi nemogoče čipirati. "Ali bomo zdaj čipirali še komarje? Če bomo imeli čipirane mačke, se bo vedelo, čigava je katera mačka. Za tiste, ki ne bodo čipirane, torej niso od nikogar, kaj naj z njimi? Po mojem mnenju je najbolje, da se jih usmrti, pa ne bo problemov," je dejal Klavdij Strmčnik.

Strmčnik: "Problema ne bomo rešili s čipiranjem"

Na naše vprašanje, ali imajo v Lučah težave z zapuščenimi mačkami, je odgovoril, da nimajo težav z mačkami, ampak z nevestnimi ljudmi, ki imajo po deset mačk, ki jih puščajo proste. Mačke potem prekopavajo pokopališče, ki je v središču vasi.

"Vse mačke, ki jih najdemo v Lučah, peljemo k veterinarju na kastracijo ali sterilizacijo," je zagotovil. Problem pa je, da imajo ljudje nesterilizarne mačke po hišah, te imajo mladičke, ki jih spustijo v naravo, je opisal, in dodal, da "ti nevestni lastniki mačk ne bodo peljali čipirat, torej se ne bo vedelo, čigave so in bodo na plečih davkoplačevalcev".

Prepričan je, da je nepošteno, da bi morali nevestno početje posameznikov financirati iz javnega denarja, saj bi lahko ta denar dosti bolje porabili za oskrbo ljudi, ne pa mačk. "Zavetišča za mačke so polna mačk, stroški oskrbe ene mačke znašajo do 500 evrov na leto. Pri ljudeh z abortusi urejamo število rojstev, tega pri mačkah ne moremo, lahko pa bi zadevo urejali tudi pri mačkah na način, da se mačke, ki niso od nikogar, usmrtijo in ne bo stroškov z oskrbo in težav v okolju. Problem bi bil rešen, stroški pa minimalni. Etično pa bi prav tako zadeva morala biti sprejemljiva, tako kot sta abortus in evtanazija pri ljudeh," je župan Luč zapisal v obrazložitvi predloga.

"Mačke v naravi večinoma ne predstavljajo zapuščenih živali, ker so večinoma sposobne same skrbeti zase in so do določene številka koristne, ker se hranijo z glodavci, ki jih moramo sicer zatirati z drugimi sredstvi," je dodal.

Zaščitniki živali: "Skrb vzbujajoče"

Da so Strmčnikove pripombe skrb vzbujajoče, saj župan kot izvoljeni predstavnik lokalne skupnosti sooblikuje vrednote in norme sobivanja ter nosi odgovornost za izvajanje javnih nalog, med katere sodi tudi varstvo živali, so opozorili v Društvu za dobrobit živali AniMa.

"Njegovo razmišljanje, da bi bilo smiselno uvesti takojšnjo evtanazijo vseh neoznačenih mačk, ker naj bi bilo to ceneje in primerljivo z ureditvijo abortusov pri ljudeh, je v temelju nevarno in popolnoma neskladno s temeljnimi načeli Zakona o zaščiti živali in evropskimi standardi varstva čutečih bitij," so zapisali v objavi na Facebooku. "Če nekdo, ki vodi občino, zagovarja množično usmrtitev zdravih prostoživečih mačk namesto sistemskih rešitev, kot so sterilizacijski programi, označevanje in ozaveščanje lastnikov, pomeni to legitimacijo najbolj brutalnih praks, ki so v Evropi že desetletja opuščene kot nehumane, nedelujoče in neetične," so zapisali.

Predlog skrajšanja financiranja zavetišč

Novela zakona o zaščiti živali predvideva tudi spremembo načina financiranja zavetišč. Na podlagi nove zakonodaje bodo oskrbo živali od prvega do 60 dne morala kriti občina. Med 60. in 180. dnem bo stroške v celoti krila država, nato pa spet občina, a bo država oskrbo sofinancirala.

Župan občine Luče Strmčnik je predlagal, da se obdobje financiranja občine skrajša na 10 dni in države na 20 dni, saj da je "skupno 30 dni je več kot dovolj, da se za določeno mačko najde nov lastnik oziroma se mačka pozdravi, sterilizira in vrne v naravo. V nasprotnem primeru pa se usmrti."

Da to ne drži, pravijo v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. "Vsekakor 30 dni za večino v zavetišče nameščenih mačk ni dovolj, da se jih pozdravi, niti sterilizira, kaj šele odda v nov dom," so poudarili.

"V primeru t. i. prostoživečih mačk, ki so praviloma slabo socializirane in niso primerne za posvojitev, se ta oskrba res zreducira na minimum: opravi se sterilizacija oziroma kastracija, odprava parazitov, sanacija kakšnih manjših ran in zobovja, cepljenje in označitev. Potem se jih čim hitreje, praviloma v roku 14 dni, vrne nazaj v okolje na mesto odlova," so opisali.

Teh prostoživečih mačk je po njihovi oceni približno polovica, ostale mačke pa potrebujejo dejansko namestitev v zavetišče in primerno oskrbo, saj so praviloma bolne, poškodovane, polne parazitov, shujšane ali pa gre za mladiče, ki so za preventivne veterinarske posege še premajhni. "Samo zdravljenje ušesnih garij, s katerimi so okužene malodane vse zapuščene mačke, lahko traja dva meseca, sesni mladiči pa niso pripravljeni za oddajo do tretjega meseca," so opisali svoje izkušnje.

Opozorili so še, da usmrtitev seveda ni primerna alternativa, saj ne gre za neozdravljive bolezni ali življenjsko ogrožajoče poškodbe, kjer bi bila evtanazija indicirana. "Gre za živali, ki ob primerni negi in veterinarski oskrbi praviloma v večji meri ali popolnoma ozdravijo in lahko potem normalno živijo naslednjih 15 let," so zapisali pri zvezi za zaščito živali.

"V družbi, ki temelji na sočutju, vladavini prava in znanstveno utemeljenih rešitvah, za takšna stališča ni prostora, še najmanj pa, če jih zagovarja župan," pa so dodali pri društvu Anima.