Nekdanji italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi se je odpovedal kandidaturi za predsednika države, ko je postalo jasno, da mu ne bo uspelo nabrati zadostnega števila elektorskih glasov. Kmalu naj bi predlagal drugega kandidata, ki bi na glasovanju lahko dosegel potrebne glasove.
Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi se je odpovedal kandidaturi za predsednika države. Da se umika iz tekme za položaj, je 85-letni medijski magnat danes naznanil na virtualnem srečanju vodstev strank desne sredine.
Kot je sporočil, se je odločil za korak nazaj v imenu enotnosti. Pred tem je v zadnjih dneh intenzivno poskušal pridobiti podporo zadostnega števila elektorjev, a naj mu to ne bi uspelo.
“Svoji državi bom še naprej služil na druge načine, kot sem to počel že v preteklih letih,” je dejal in dodal, da se želi izogniti temu, da bi bilo njegovo ime vpleteno v polemike, ki da niso upravičene in si jih država trenutno ne more privoščiti.
Sedaj si bo štirikratni nekdanji premier prizadeval za zagotovitev podpore novemu skupnemu kandidatu desnih strank Naprej Italija, Liga in Bratje Italije. Njegovo ime naj bi sporočil v kratkem.
Berlusconijevi podporniki so ob njegovi kandidaturi izpostavljali predvsem njegove velike politične izkušnje, njegovi nasprotniki pa na drugi strani opozarjali na številne sodne postopke zaradi obtožb korupcije in finančnih prevar, pa tudi spolnih škandalov.
Največ možnosti pripisujejo trenutnemu predsedniku vlade
Volitve novega predsednika Italije, ki bo na položaju po izteku sedemletnega mandata nasledil Sergia Mattarello, se začenjajo v ponedeljek. Ker ob več kandidatih ni nobenega favorita, bo proces odločanja volilnega kolegija, ki ga sestavljajo poslanci in senatorji ter predstavniki dežel, najverjetneje tekel več dni.
Največ možnosti naj bi za izvolitev sicer imel trenutni premier Mario Draghi, a se je Berlusconi danes zavzel za to, da ostane na položaju premierja, češ da je to nujno za zagotovitev politične stabilnosti v državi.
Tudi voditelji drugih desnosredinskih strank so proti menjavi na premierskem položaju, saj bi to lahko vodilo v predčasne volitve.
V prvih treh krogih glasovanja bo za izvolitev kandidata, ki mora biti starejši od 50 let, potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni najmanj 673 glasov. Zatem pa se bodo zahteve znižale; potrebna bo zgolj absolutna večina, torej najmanj 505 glasov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!