Bodo v BiH dobili novega visokega predstavnika ali bo Schmidtov stolček ostal prazen?

Upravni odbor Sveta za uresničevanje miru (PIC) je v sredo v Sarajevu začel zasedanje, ki se bo nadaljevalo še danes. Ključna točka na dnevnem redu je odločanje o nasledniku visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta, ki je maja odstopil s položaja.

Upravni odbor PIC bo med več kandidati izbiral novega visokega predstavnika. V njem so zastopniki ZDA, Evropske unije, Velike Britanije, Nemčije, Francije, Italije, Kanade, Japonske in Turčije, ki v odboru zastopa Organizacijo islamskega sodelovanja. Rusija je po pisanju N1 BiH formalno še članica odbora, a od leta 2021 odklanja sodelovanje na sestankih, ki jih vodi visoki predstavnik.

V tednih od Schmidtovega odstopa in do začetka seje PIC so v javnosti in medijih zakrožila tudi imena kandidatov za naslednjega visokega predstavnika. Kot favorit se je večkrat omenjal italijanski diplomat Antonio Zanardi Landi. Videmčan ima za seboj bogato diplomatsko kariero. Med drugim je bil italijanski veleposlanik v Srbiji in Črni gori ter Rusiji, svetovalec predsednika Giorgia Napolitana, trenutno pa je predstavnik Malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu. Kot lahko beremo v medijih, naj bi mu bile poleg Italije naklonjene ZDA, Japonska in Turčija.

Medtem naj bi nekatere evropske države na tem mestu raje videle francoskega diplomata Reneja Troccaza. Kot piše italijanska agencija Ansa, naj bi ga podpirali Francija in Velika Britanija. Troccaz je aktualni posebni odposlanec francoske vlade za Zahodni Balkan, v preteklosti pa je opravljal različne službe na francoskih veleposlaništvih in zunanjem ministrstvu.

ZDA naj bi ob tem imele pripravljen tudi predlog Williama Rugerja. Ta je namestnik direktorja Nacionalne obveščevalne službe za integracijo misij in je pristojen za pripravo dnevnih obveščevalnih "brifingov" za ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovo administracijo. Ameriški mediji ga opisujejo kot zagovornika izolacionističnega pristopa glede globalnih vprašanj.

Tu pa je še Slovenec Roman Završek, ki sta ga kot možnega kandidata predlagali odvetniški zbornici obeh entitet BiH. Završek je odvetnik in od letošnjega leta tudi predsednik Sveta odvetniških zbornic Evrope. V pogovoru za N1 je potrdil pripravljenost za prevzem položaja visokega predstavnika, pri tem pa je poudaril, da sta za prihodnost BiH ključna sodelovanje in pospešitev evropskih integracij.

Seveda je mogoče, da bo na koncu visoki predstavnik postal nekdo drug, a dvodnevna razprava upravnega odbora PIC bo pomembna tudi za razjasnitev vloge visokega predstavnika v prihodnosti. V zadnjem obdobju je bilo namreč z različnih koncev mogoče slišati ocene, da je treba urad predrugačiti ali pa ga zapreti. Za slednje se že dolgo časa zavzemata Rusija in Republika Srbska.

Zasedanje po poročanju javne radiotelevizije BHRT poteka tudi v času razprav o prihodnosti mednarodnega nadzora v BiH in vprašanju uporabe pooblastil visokega predstavnika, ki je zaznamovalo Schmidtov mandat. Visoki predstavnik je zadolžen za nadzor izvajanja civilnih vidikov daytonskega sporazuma. Lahko tudi spreminja zakone ter odstavlja ali imenuje funkcionarje.

Schmidt je večkrat uporabil ta pooblastila, najpogosteje za posege v volilno zakonodajo BiH in odločitve vladajočih v Republiki Srbski, kar je razburilo tamkajšnje oblasti in večkrat sprožilo kritike tudi v Moskvi in Beogradu.

Kako močan je boj med ZDA in Evropo?

Mediji v BiH pa so ob prvem dnevu zasedanja upravnega odbora PIC izpostavljali še eno zanimivo dinamiko, in sicer boj med ZDA in Evropo. Novinar Haris Imamović je za N1 BiH dejal, da so po nekaterih pripovedovanjih nesoglasja med ZDA in evropskimi državami v PIC tolikšna, da se jim lahko do konca današnjega dne ne bi uspelo dogovoriti o novem visokem predstavniku.

Imamović je ob tem dejal, da evropsko stran skrbi, da bi dobili visokega predstavnika pod nadzorom ZDA. "Mislijo, da bi Američani v tem primeru visokega predstavnika izkoristili ne le za svoje interese, ampak tudi proti interesom Evrope," je ocenil.