Predstavniki sodelujočih držav so na podnebni konferenci COP27 sprejeli dogovor o vzpostavitvi finančne sheme za podporo državam, ki so najbolj prizadete zaradi posledic podnebnih sprememb. V shemo bo v začetni fazi največ prispevala Nemčija. Revne države menijo, da je pomoč prepozna. Medtem konferenca prehaja v odločilni teden, ko bodo obravnavali ključne teme.
Predstavniki sodelujočih držav na podnebni konferenci COP27 so po včerajšnjem sporu, vendarle sprejeli dogovor o vzpostavitvi finančne sheme za podporo državam, ki so najbolj prizadete zaradi posledic podnebnih sprememb. V shemo, ki je vredna 200 milijonov dolarjev, bo v začetni fazi največ prispevala Nemčija. Na drugi strani revne države menijo, da pomoč prihaja prepozno.
Države, ki sodelujejo na podnebni konferenci ZN, so dogovor o shemi, poimenovani Globalni ščit pred podnebnimi tveganji, dosegle v času, ko so številne najbolj ranljive države za izgube in škodo, ki so jo utrpele zaradi posledic segrevanja planeta, začele zahtevati visoke finančne odškodnine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pomoč najprej za Bangladeš, Kostarika, Fidži, Gana, Pakistan, Filipini in Senegal
Namen pobude z začetnim finančnim vložkom 200 milijonov dolarjev, ki jo podpira tudi skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav na svetu G7, je zagotoviti “vnaprej dogovorjeno finančno podporo, zasnovano za hitro ukrepanje v času okoljskih katastrof”. Med prvimi državami prejemnicami pomoči bodo Bangladeš, Kostarika, Fidži, Gana, Pakistan, Filipini in Senegal.
Kot je ob tem povedal ganski finančni minister in predsednik skupine podnebno najbolj ogroženih držav V20 Ken Ofori-Atta, uvedba finančne sheme “že zdavnaj zamuja”. “Naša gospodarstva plačujejo za to z izgubljenimi gospodarskimi obeti, podjetja z motnjami v poslovanju, naše skupnosti pa z življenji in izgubljenimi viri preživetja,” je dodal. Ob tem je izrazil upanje, da bo projekt ščita pomagal najranljivejšim skupnostim, hkrati pa prispeval k širšemu razumevanju izzivov, s katerimi se srečujejo razvijajoča se gospodarstva, prizadeta zaradi poplav, vročinskih valov ali suš oz. posledic podnebnih sprememb.
Po navedbah predstavnikov Nemčije bo shema, ki bo temeljila na finančni pomoči v obliki zavarovanj, izplačana pa bo takoj po ali celo pred pojavom določenega katastrofalnega podnebnega dogodka, sestavni del obsežnejših prizadevanj za odziv na izgube. Nemška ministrica za gospodarsko sodelovanje in razvoj Svenja Schulze je ob tem zagotovila, da ne gre za “taktiko” izogibanja vzpostavitvi posebnega namenskega mehanizma financiranja tovrstnih dogodkov.
“Globalni ščit ni ena in edina rešitev za to, zagotovo ne,” je še dejala ministrica in dodala, da bo za zagotovitev pomoči večjemu številu držav potrebnih več finančnih sredstev.
Nemčija bo prispevala večino denarja
Med državami, ki so v začetni fazi zagona sheme prispevale največ, je Nemčija s 170 milijoni dolarjev, sledijo ji Francija z 20 milijoni, Irska z desetimi, Kanada s sedmimi milijoni in Danska s 4,7 milijona dolarji.
Na drugi strani je skupina 58 držav v razvoju, poimenovana tudi skupina V20, letos objavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da je višina škode, ki so jo utrpele od leta 2000 zaradi podnebnih sprememb, dosegla 525 milijard dolarjev, 98 odstotkov od skoraj 1,5 milijarde državljanov teh držav pa je povsem brez finančne zaščite.
“Govorimo o ljudeh, ki živijo pod pragom revščine in ne bodo kupovali zavarovanj,” je za AFP dejala ekonomistka podnebnega programa Zaskrbljenih znanstvenikov Rachel Cleetus.
Prepričana je, da zavarovanja lahko pomagajo do določene mere, pri tem pa izpostavila, da podnebne spremembe v mnogih delih sveta ustvarjajo posledice, ki presegajo meje tistega, kar je mogoče zavarovati – poleg dviga morske gladine je omenila tudi širjenje puščav in množične razselitve svetovnega prebivalstva.
Najpomembnejše teme konference COP27 ostajajo odprte
Mednarodna konferenca ZN o podnebnih spremembah COP27 v Šarm el Šejku se je prevesila v odločilni teden, pri čemer vse politično najbolj izpostavljene teme še ostajajo odprte. Slovenija si bo prizadevala, da se v krovne dokumente vnese elemente človekovih pravic, je povedala glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek.
Na podnebni konferenci so bile doslej že zaključene nekatere točke dnevnega reda. “Ostajajo pa odprte vse politično najbolj izpostavljene teme,” je povedala Kobilšek. Med temi je izpostavila delovni program za blaženje podnebnih sprememb, področje prilagajanja podnebnim spremembam ter izgube in škode.
V začetku tega tedna so se predstavnikom približno 200 sodelujočih držav pridružili pristojni ministri, ki bodo s političnega vidika usmerjali nadaljnja pogajanja. Vzporedno se nadaljujejo tudi pogajanja na tehnični ravni, prav tako neformalna usklajevanja, ki jih vodi egiptovsko predsedstvo konference.
“Zavedamo se, da bo treba okrepiti nacionalne ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov kot tudi uskladiti dolgoročne podnebne strategije s cilji pariškega sporazuma,” je zatrdila Kobilškova, pri čemer se ji zdi ključno, da ukrepe okrepijo predvsem države, ki največ prispevajo k izpustom na svetovni ravni. EU po njenem mnenju opravlja svojo domačo nalogo.
Spomnila je na ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 ter ponovno poudarila zavezo držav članic povezave, da kljub vojni v Ukrajini in energetski krizi ostanejo trdno zavezane svojim podnebnim ciljem. “Trenutne geopolitične okoliščine namreč vidimo kot priložnost za hitrejši prehod, kar se že kaže v povečanih investicijah za obnovljive vire energije,” je povedala.
Zadnja znanstvena poročila, katerih dognanja so bila predstavljena v sklopu okrogle mize, kažejo, da smo na poti segrevanja ozračja za 2,1 oz. celo 2,9 stopnje Celzija ob predpostavki, da bodo uresničeni zastavljeni cilji, kar je precej daleč od cilja 1,5 stopnje Celzija.
Ena izmed pomembnejših tem je tudi naslednji kolektivni finančni cilj po letu 2025. Države se strinjajo, da bo za potrebne podnebne ukrepe držav v razvoju potrebna mobilizacija ogromno finančnih virov, za kar samo javna sredstva ne bodo zadoščala. Zato se ji zdi pomembno sodelovanje z zasebnimi akterji in tudi mednarodnimi razvojnimi bankami.
Pred koncem konference bo treba pripraviti še zaključni dokument s ključnimi političnimi sporočili in usmeritvami. “Kot EU si bomo prizadevali predvsem za ambiciozen jezik glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v tem kritičnem desetletju in ustrezne posodobitve nacionalno določenih prispevkov,” je povedala Kobilšek.
Slovenija se prav tako trudi, da se v krovne sklepe vnese elemente človekovih pravic. To je vključitev reference na človekovo pravico do zdravega, čistega in trajnostnega okolja. Slovenija namreč meni, da je treba tudi v okviru mednarodnih podnebnih pogajanj jasno izraziti povezavo med podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami na eni strani ter polno implementacijo človekovih pravic na drugi strani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!